Dodatna oskrba z antioksidanti zniža število SC v mleku

Dodatna oskrba z antioksidanti zniža število somatskih celic (SC) v mleku
Pripravila: Mateja Ratiznojnik, dr.vet.med; Lek Veterina d.o.o.

Mastitis je bolezen, ki rejcem krav molznic ustvarja veliko preglavic. Poleg reprodukcijskih motenj in šepanja spada v trojico najpogostejših motenj, ki se pojavljajo v čredi in s tem prinaša velike izpade dohodka. Ker je pojav bolezni v tesni povezavi s samo tehnologijo reje, higieno hleva in molže ter nenazadnje tudi prehrano, lahko s samo preventivo bistveno vplivamo na znižano pojavnost bolezni v čredi in izboljšano ekonomiko reje. Za obolenje so bolj dovzetne visoko produktivne molznice, saj visoka mlečnost predstavlja obremenitev za organizem in zato se visoko število SC v mleku pogosteje pojavlja ravno pri tistih, ki dajejo največ mleka.

 

Mastitis je infekcijsko obolenje (vnetje) mlečne žleze, ki ga povzročijo različni patogeni mikroorganizmi potem, ko vdrejo v njen parenhim; najpogostejši povzročitelji vnetja  so bakterije, v redkih primerih pa tudi plesni, kvasovke, mikoplazme in virusi. Po vdoru patogenih mikroorganizmov v mlečno žlezo jih na mestu pričakajo naravne obrambne telesne celice (levkociti), katerih določeno število je vedno prisotno v mlečni žlezi. Glavna naloga levkocitov je takojšnje uničevanje in odstranjevanje bolezenskih klic ter s tem preprečitev razvoja bolezni. Če poenostavimo, ravno ti levkociti iz mlečne žleze so somatske celice. Ob okužbi mlečne žleze začno levkociti v povečanem številu prehajati iz krvi v vime, da bi zaustavili napad in to je razlog, da se zaradi povišanih koncentracij  v vimenu le-ti tudi v povišanih količinah izločajo z mlekom in govorimo o t.i. povišanih somatskih celicah. V kar 90 odstotkih rejec mastitisa na zunaj sploh ne opazi, kajti vidnih sprememb na vimenu ni in mleko je makroskopsko nespremenjeno, a vendarle mu povečano število SC v mleku pove, da se  vimenu dogaja nekaj bolezenskega (subklinični mastitis).

 

Prehrana in odpornost mlečne žleze
Ali se bo mastitis razvil ali ne, je odvisno od odpornosti mlečne žleze v trenutku okužbe vimena - da je mlečna žleza dovolj odporna, pa mora biti tamkaj prisotno zadostno število levkocitov in ti morajo biti maksimalno pripravljeni/aktivni, da bodo uničili vsiljivce in s tem preprečili razvoj bolezni. Če pa je obratno, da je v mlečni žlezi v trenutku okužbe prenizko število levkocitov in so ti slabo aktivni, se tkivo mlečne žleze ne more upirati in razvije se mastitis.

S pravilno prehrano in višanjem odpornosti molznic v laktaciji in obdobju presušitve  lahko bistveno vplivamo na znižanje števila SC, zmanjšanje pojavnosti mastitisov in s tem na visoke količine mleka in njegovo dobro kakovost.
Če so živali preslabo oskrbljene z določenimi esencialnimi snovmi, je njihov splošni imunski odgovor slabši in posledično je slabše tudi zdravje mlečne žleze. Še poseben vpliv na imunski sistem imata vitamina A in E ter mikroelementi baker, cink in selen. Naštete snovi so same po sebi antioksidanti ali pa so deli antioksidantnega sistema in njihova prisotnost je nujno potrebna za samo zaščito živali. V organizmu nenehno nastajajo škodljive snovi prosti radikali, ki so v normalnih razmerah  v stalnem ravnovesju z antioksidanti. V primerih okužbe pa pride v organizmu do oksidacijskega stresa, število prostih radikalov se zelo poveča in skladno temu se tudi zelo povečajo potrebe po antioksidantih, ki ščitijo telesne celice pred poškodbami. Te antioksidantne snovi iz krme sodelujejo tudi pri tvorbi protiteles proti različnim povzročiteljem bolezni, pomembne so za  pomnoževanje limfocitov ter izločanje zunanje celičnih snovi, s katerimi se poveča aktivnost obrambnih celic iz skupin nevtrofilov in makrofagov, da fagocitirajo (požirajo) bakterije. Če so obrambne celice slabo aktivne, se gibljejo počasneje na mesto infekcije in slabše uničujejo bakterije.

Dejstvo je, da pomanjkanje antioksidantov poslabša delovanje imunskega sistema tako pri ljudeh kot živalih in za stimulacijo imunske odpornosti in preprečevanje vnetij mlečne žleze, kakor tudi vnetij kjerkoli v organizmu, je potrebna zadostna oskrba z antioksidanti in njihovo redno dodajanje v obrok. Če so živali zadostno oskrbljene z antioksidanti, imajo manj subkliničnih in kliničnih mastitisov, če pa se mastitis že razvije, pa je čas zdravljenja za polovico krajši. Zmanjša se število izločenih bakterij z mlekom, kakor se tudi drastično zniža število SC v mleku (za 68 odstotkov).

 

Cink je poleg tega, da spodbuja delovanje imunskega sistema pomemben še pri eni nalogi - poroženevaju stene seskovega kanala. Seskov kanal je prva fizična bariera, ki preprečuje vstop bakterijam višje v mlečno žlezo. Če živali primanjkuje cinka, seskov kanal poroženeva nepravilno in s tem ne opravlja svoje funkcije. Ker se z vsako molžo odstrani tudi do 40 odstotkov roževine, je potrebno, da se roževina nenehno obnavlja, kar pa je možno le, če je žival zadostno oskrbljena  s tem elementom. Vendar pa ni pomembna le količina, ampak tudi kvaliteta dodanega cinka (in drugih mineralov). Minerali so bolje izkoristljivi in učinkovitejši, če se dodajajo v kelatni - organski obliki. Iz črevesja se resorbirajo bolje kot anorganske oblike, se v telesu tudi skladiščijo in uporabijo takrat, ko je potrebno.

 

Poseben problem so presušene krave
Največja verjetnost pojava subkliničnega mastitisa je v času presušitve - v prvih nekaj dneh po presušitvi in v obdobju pred telitvijo se v vimenu nakopiči velika količina mleka oziroma mleziva, ki predstavlja odlično gojišče za razmnoževanje bakterij. Nikakor ne smemo pozabiti še dejstva, da rejci na presušenih kravah pogosto varčujejo in jim ne polagajo mineralno vitaminskih dodatkov, s čemer slabijo njihov imunski sistem. V času telitve se količine vitamina E in selena v krvi močno znižajo, in zato je potrebno žival z njima oskrbeti še dodatno. Na tem mestu poudarjam, da je v času presušitve potrebno spodbujati delovanje imunskega sistema z rednim dodajanjem v prispevku omenjenih vitaminov in mineralov. Strokovnjaki navajajo, da dodajanje vitamina E in selena v času presušitve zmanjša infekcijo vimena za 42 odstotkov in s tem se med presušitvijo ali v začetku laktacije razvije manj mastitisov, manj je težav s SC, mlezivo in pa kasneje mleko pa sta boljše kvalitete. Če krava laktacijo začne zdrava, pa bo tudi skupna količina namolženega mleka v laktacijskem obdobju višja.

 

Za konec
Mastitisi in visoko število SC rejcu prinašajo ekonomske izgube zaradi zmanjšane proizvodnje mleka po kravi in povečanih stroškov zdravljenja, takšno mleko pa ima tudi spremenjeno kemijsko sestavo in tehnološke lastnosti, zaradi česar je slabše plačano. Ureditev prehrane z dodatki antioksidantov se komu na prvi pogled zdi nepotreben strošek, ampak vedno več jih je, ki lahko potrdijo učinkovitost napisanega. Na trgu obstaja več dopolnilnih krmnih mešanic za znižanje števila SC, potrebno je izbrati le najbolj kvalitetno.