Stres živali in njegovo obvladovanje s prehranskimi dodatki

Živali v zaprtih in intenzivnih sistemih imajo večinoma popolnoma nadzorovano prehrano. Zato je zelo pomembno, da je krmni obrok teh živali optimalno uravnotežen, zlasti pa, da tak obrok vsebuje optimalne količine vitaminov in mineralov.

 

Ključni vitamini in minerali, ki zagotavljajo dobro odpornost živali, so vitamin A, C, E in vitamini skupine B. Od mineralov pa imajo pomembno vlogo baker, cink, magnezij, mangan, železo in selen.

 

Poleg zadostne količine posameznih elementov in vitaminov je pomembno tudi pravo razmerje med njimi, saj ima nepravilno razmerje lahko negativne učinke na njihovo izkoriščanje.

 

V današnjih rejah redko vidimo klinične znake hudega pomanjkanja vitaminov ali mineralov, ker se ti pojavljajo šele ob hudih in dolgotrajnih pomanjkanjih. Vendar že kratkotrajno in manjše pomanjkanje privede do slabšega delovanja imunskega sistema. Poleg tega stres in visoka produktivnost živali (hitra rast, visoka nesnost, visoka mlečnost) povečata potrebe organizma po mineralih in vitaminih.

 

 

Stres in njegovo obvladovanje

 

Tako kot ljudje, ki smo pogosto pod stresom in se ga branimo z nakupovanjem, rekreacijo, meditacijo in včasih s prekomernim hranjenjem, so pogosto pod stresom tudi domače živali. V sodobni reji od njih pričakujemo visoko proizvodnjo, živali pogosto prevažamo, premikamo, jih ločujemo od staršev, mladičev ali njihove skupine ali jih redimo v neprimernih razmerah (slaba ventilacija, visoke temperature, prevelika natlačenost ...) Za živali so stresni (in včasih tudi boleči) tudi nekateri ukrepi, ki jih izvajamo v živinoreji, kot so cepljenje, kastracije, krajšanje kljunov, striženje ...

 

Živali na pritiske iz okolice odgovorijo s stresom. Sprožijo se mehanizmi, ki ga poskušajo premagati. Stres za organizem pomeni grožnjo, da pride do spremembe v ravnotežju življenjsko pomembnih procesov.

 

Za organizem je v takih stanjih pomembneje, da preživi in se ubrani bolezni, kot da optimalno prirašča ali da se nemoteno razmnožuje. Ljudje in živali se stresa najprej poskušamo ubraniti s spremembo v obnašanju, v hladnih dneh si ljudje oblečemo pulover, živali pa poiščejo toplejši in zavetrni del, se našopirijo, stisnejo v skupino ..., če to ne zadošča, telo najprej aktivira avtonomno živčevje, nato hormonski sistem in nazadnje še obrambne (imunske) mehanizme. Energija je torej usmerjena v obvladovanje stresa. Zato je jasno, da ta ne vpliva slabo le na počutje živali, ampak tudi na proizvodnjo in na finančni rezultat reje. Stres vpliva na kakovost mesa, proizvodnjo mleka in jajc, prirast, operjenost ... Živali, ki so pod stresom (akutnim ali kroničnim), so dokazano bolj dovzetne za bolezni.

 

 

Kdaj lahko pričakujemo, da bodo živali pod stresom?

 

Nekaj primerov stresnih situacij za živali:

Postopek/Pogoji	Primeri v praksi
Prevoz	Prevozi enodnevnih piščancev Prevozi kupljenih živali v novo rejo Prevozi na tekmovanja in razstave Prevozi v klavnico
Ločevanje od skupine ali staršev	Odstavljanje pujskov Odstavljanje telet Oblikovanje novih skupin telet, pujskov ...
Živinorejski in veterinarski posegi	Kastracija pujskov Rezanje repkov pujskom Krajšanje kljunov Striženje ovac Cepljenje živali
Klimatske razmere/spremembe v okolici	Visoke temperature in direktno močno sonce Nevihte, treskanje in bliskanje Neobičajen hrup v okolici reje
Neprimerno držanje živali	Neprimerno in nezadostno krmljenje (npr. med transportom) Žeja Premajhni prostori, prevelika natlačenost živali

 

Živali so lahko izpostavljene več stresnim dejavnikom hkrati (npr. prenaseljenost, visoke temperature okolja in cepljenje). Njihov negativni učinek se sešteva, zato je pomembno, da odstranimo vsaj tiste, ki jih lahko.

 

Vloga vitaminov in mineralov pri obvladovanju stresa

 

Vloga vitaminov

 

Znano je, da je za obvladovanje stresa pri ljudeh npr. pomemben vitamin C. Njegovi učinki pri obvladovanju stresa so bili dokazani tudi na živalih. Podgane, ki so dobile vitamin C, so imele trikrat nižje vrednosti kortizona (hormona, ki se izloča ob povečanem stresu, eden od učinkov povečanega izločanja je tudi znižana odpornost proti boleznim) od tistih, ki ga niso dobile. Slednje so tudi počasneje rasle.

 

Za obvladovanje stresa je pomembna zlasti t. i. antioksidativna funkcija vitaminov - delovanje vitaminov proti prehitremu staranju celic. Vitamini z antioksidativno funkcijo so zlasti vitamin E (tokoferoli in tokotrienoli), vitamin C (askorbinska kislina) in vitamin A. Ti reagirajo s prostimi radikali in jih inaktivirajo (izničijo njihovo delovanje). Prosti radikali se neprestano tvorijo, v obdobju stresa pa se njihova količina poveča. Če jih antioksidanti niso zmožni učinkovito deaktivirati (izničiti), prosti radikali lahko poškodujejo celične membrane in DNK (dedni material), proteine, ogljikove hidrate ter lipide v celicah. Antioksidativno vlogo vitaminov torej povezujemo z zmanjšanjem poškodb celic.

 

Dokazano je, da stres povzroči znižanje količine vitaminov E in A v krvnem serumu živali.

 

Sklepa sta dva:

1. stres povzroči nastanek prostih radikalov, ki imajo negativen vpliv na celice;
2. z dodajanjem vitaminov v obdobju stresa lahko znižamo negativne učinke tega na proizvodnjo, rast in plodnost živali.

Zlasti je pomembno, da v obdobju stresa svojo funkcijo ohranijo imunske (obrambne) celice, ki imajo pomen pri odpornosti živali. Te so zaradi velike površine celične membrane še posebej izpostavljene prostim radikalom. V obdobju stresa je torej odpornost živali prizadeta, kar vodi v slabše proizvodnje rezultate, višjo obolevnost, lahko pa tudi v večjo smrtnost živali.

 

Vloga selena pri obvladovanju stresa

 

Selen je sestavni del številnih encimov in proteinov, med njimi je najbolj znana glutation peroksidasa, ki je vpletena v odstranjevanje prostih radikalov. Kot smo razložili zgoraj, ti negativno vplivajo na odpornost, proizvodnjo in reprodukcijske sposobnosti živali. Poleg tega je selen sestavni del drugih encimov in proteinov, ki vplivajo na ščitnico in prek nje na rast živali.

 

Tudi selen ima torej v organizmu vlogo aktioksidanta, povezan je s pravilnim delovanjem ščitnice in timusa (priželjca), vpliva na odpornost in razmnoževanje živali. Selen in vitamin E imata podobno vlogo pri zaščiti celic pred prostimi radikali, delujeta vzajemno, torej si med seboj pomagata, ne moreta pa drug drugega nadomestiti.

 

V velikem delu Evrope v zemlji primanjkuje selena, posledica je pomanjkanje selena v žitih in drugih sestavinah živalske krme ter tudi v hrani za ljudi. Primanjkuje ga tudi pri nas, zato ga je za optimalne rezultate treba dodajati krmi, zlasti to velja za stresne situacije, ko se potrebe po selenu povečajo, živali pa zaužijejo manjše količine krme. Z dodatkom selena krmi živali lahko povečamo tudi količino selena v hrani za ljudi. Zadostne količine tega imajo pomembno vlogo zlasti pri preprečevanju rakastih obolenj!

 

Opozoriti je treba, da je selena v krmi in hrani ljudi lahko tudi preveč.

 

Nekaj najpogosteje omenjanih učinkov pravilne količine selena v krmi živali:

Pozitivni učinki selena pri vseh vrstah domačih živali:

• povečana odpornost živali
• izboljšana plodnost moških in ženskih živali
• hitrejša rast živali
• boljša kakovost mesa
• manjši kalo po zakolu

 

Perutnina:

• boljša operjenost živali
• boljša valilnost
• boljša nesnost

 

Govedo:

• znižana pojavnost mastitisa
• manjša smrtnost telet
• preprečevanje miopatij (bolezen belih mišic)
• vpliv na respiratorne bolezni

 

Prašiči:

• preprečevanje bolezni murvastega srca
• preprečevanje vnetja jeter

 

Pomanjkanje selena se torej kaže zlasti v slabših reprodukcijskih sposobnostih živali (slabša nesnost, valilnost jajc, plodnost pri vseh živalskih vrstah in pri obeh spolih), v slabši odpornosti in imunskih sposobnostih živali ter v mišičnih boleznih.

 

Dodajanje selena krmi tako prispeva k boljšemu delovanju imunskega sistema in boljši odpornosti živali proti bakterijskim ter virusnim boleznim, k boljši plodnosti in daljšemu produktivnemu življenju živali ter tudi k lepši barvi in daljši obstojnosti mesa.

 

 

Kako v obdobju stresa lahko dosežemo primerno preskrbo z vitamini in minerali

 

Živalim želimo zagotoviti primerne količine vitaminov in mineralov že v krmi, v katero dodajamo premikse ali dopolnilne krmne mešanice ter tako zagotovimo, da ne pride do kliničnih znakov pomanjkanja ali do prevelikih odstopanj od optimalne proizvodnje živali. V normalnih razmerah bi moral torej za optimalno proizvodnjo zadoščati primerno izbran vitaminsko-mineralni dodatek v krmi.

 

Dodajanje vitaminov in mineralov v krmo pa ima tudi slabosti: v stresnih stanjih, ko se poveča potreba po vitaminih in mineralih, je pogosto težko hitro zamenjati krmo ali obstoječi krmi primešati dodatne količine teh, poleg tega živali, ki so v stresu ali bolne, pogosto jedo manj ali sploh ne jedo ter tako prek krme ne morejo dobiti zadostnih količin vitaminov in mineralov. Živali, ki ne jedo več, pa večinoma še vedno pijejo.

 

Zato imajo zlasti v stresnih stanjih in v stanjih, ko živali zaradi bolezni ne jedo več, pijejo pa še, prednost pripravki, ki jih dodajamo vodi.

 

Primerjava dajanja vitaminsko-mineralnih pripravkov v obdobju stresa ali bolezni prek krme in vode:

Dajanje v krmo	Dajanje v pitno vodo
Potrebna sta mešanje krme in prostor za shranjevanje različnih krmnih mešanic.	Enostavno odmerjanje, možno takojšnje ukrepanje ob stresu ali bolezni.
Težko ali nemogoče odmerjanje: živali pod stresom ali med boleznijo manj jedo ali sploh ne jejo.	Živali v stresu ali bolne živali pogosto ne jedo, vendar pijejo!
	Lažje in natančnejše odmerjanje.

V vodo lahko dodajamo pripravke v dveh oblikah:

• v obliki vodotopnih praškov ali
• v obliki peroralnih raztopin

Raztopine so prijaznejše za odmerjanje, po njihovi uporabi pa ni treba spirati in čistiti napajalnih sistemov. Ker gre za tekoče oblike, je razvoj stabilnih raztopin zahtevnejši, zato so raztopine običajno nekoliko dražje od praškastih oblik.

Praški se med seboj razlikujejo zlasti v topnosti. Vedno se priporoča predhodno raztapljanje praškov v manjši količini vode, ki se nato dodaja dnevni količini vode za pitje. Do mašenja napajalnih sistemov lahko pride zlasti, če so praški slabo topni in sočasno prek vode živalim dajemo različne pripravke, npr. vitaminsko-mineralne pripravke in antibiotike. V takem primeru priporočamo uporabo raztopin.

Primerjava dveh različnih oblik pripravkov, vodotopnega peroralnega praška in peroralne raztopine:

Vodotopni peroralni praški	Peroralne raztopine
Potrebno je predhodno raztapljanje v manjši količini vode.	Lažja aplikacija, ni potrebno predhodno raztapljanje
Več pozornosti je treba nameniti čistosti in spiranju napajalnih sistemov.	Ni težav z mašenjem napajalnih sistemov.
Ne priporoča se sočasno dajanje z drugimi vodotopnimi praški, npr. antibiotiki.	Možna aplikacija skupaj z zdravili oz. drugimi vodotopnimi pripravki.
	Zahtevnejši razvoj zlasti zaradi zagotavljanja stabilnosti vitaminov, posledično nekoliko višja cena.

Zaključek

V rejah različnih vrst domačih živali so živali pogosto pod stresom. To vpliva na njihovo dobro počutje, odpornost proti boleznim, proizvodne rezultate in uspešnost reje.

Veliko lahko naredimo že, če se izogibamo situacijam, ki povzročajo stres, in če zagotovimo primerne pogoje reje. Vendar se vsem stresnim situacijam ne moremo izogniti. Z dobrim poznavanjem reje lahko ugotovimo, katera obdobja so za živali najbolj stresna. V teh obdobjih lahko negativne učinke stresa zmanjšamo z dodajanjem potrebnih vitaminov in mineralov v krmo ali vodo za pitje. Pri tem imajo pomembno vlogo t. i. antioksidanti, med katere sodijo zlasti vitamini A, E in C ter mikroelement selen. Zlasti v akutnih stresnih situacijah imajo zaradi lažjega odmerjanja in zmanjšanega zauživanja krme prednost pripravki, ki se dajejo v vodo živali.


Lek Veterina d.o.o.