Novica
Aflatoksini v mleku
Kaj so aflatoksini?
Aflatoksini so strupeni presnovki, ki jih tvorijo nekatere plesni iz rodu Aspergillus, najpogosteje pa Aspergillus flavus. Ta plesen najbolje uspeva v tropskem in subtropskem podnebju, kjer je vroče in vlažno, v našem zmerno toplem podnebju pa so sicer precej bolj pogoste plesni iz drugih rodov.
Kako pridejo v mleko?
Aflatoksini se hitro in dobro resorbirajo iz prebavil in se v jetrih presnovijo v biološko aktivne spojine, ki se izločajo z mlekom. V mleku se aflatoksin pojavi že dvanajst ur po zaužitju, povprečno pa se z mlekom izloči okoli 0,3 % toksina (od 0,06 do 3 %); po novejših raziskavah pa se pri visokoproizvodnih kravah z zelo intenzivno presnovo na ta način izloči kar 6 % zaužitega toksina. Toksina s toplotno obdelavo mleka (prekuhavanjem) ne moremo uničiti, zato prehaja v prehransko verigo ljudi.
Kako se okuži krava molznica?
Aflatoksin krava zaužije s kontaminirano krmo – torej krmo, ki je okužena s plesnijo Aspergillus flavus in njenimi toksičnimi presnovki, aflatoksini. S plesnijo te vrste se krma okuži na polju, med prevozom ali v skladišču. Do tvorbe aflatoksinov lahko pride že med rastjo na polju ali pa po spravilu krme, zlasti v neustreznih pogojih skladiščenja, ko se praviloma tvori največ aflatoksina. Od rastlinske krme najdemo v Sloveniji največ aflatoksina v žitih, najpogosteje v koruzi.
Kako se lahko okužimo ljudje?
Ljudje se okužimo z zauživanjem rastlinske in živalske hrane, v kateri je prisoten aflatoksin. Aflatoksine so do sedaj ugotovili v zelo raznoliki hrani za ljudi, najpogosteje pa je kontaminirana rastlinska in sicer oreščki (arašidi). Omenjeno se lahko okužimo tudi s kontaminiranim mlekom in mlečnimi izdelki, predvsem z mlekom v prahu in sirih, kajti večji del aflatoksinov je vezan na kazeinsko frakcijo.
Kakšne škodljive učinke povzroča pri ljudeh?
Aflatoksini pri ljudeh lahko poškodujejo jetra in povzročajo nastanek novotvorb. Leta 1993 je Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC) potrdila potencialno kancerogenost aflatoksina.
Akutna obolenja kot posledica uživanja aflatoksinov pri ljudeh so redka, saj bi bilo za njihovo povzročitev potrebno zaužiti veliko količino z mikotoksinom kontaminiranega živila, pomembnejša obolenja so tista, ki so posledica uživanja manjših količin aflatoksinov daljši čas.
Kaj pa povzroča pri živalih?
Škodljivi učinki na živalih, ki zauživajo toksin se kažejo predvsem z nespecifičnimi znamenji, kot so slabša ješčnost, manjše zauživanje krme, zmanjšana proizvodnja, zaostajanje v rasti in slabša odpornost proti okužbam. Večje količine mikotoksinov lahko povzročijo akutne zastrupitve in celo pogine, dolgotrajno zauživanje manjših količin pa je povezano s kroničnimi boleznimi.
Kako vem, da je moja krma okužena?
Na prisotnost toksinov lahko posumimo, če smo pridelali plesnivo krmo, zato je tako najbolje zavreči. Obenem se je potrebno zavedati tudi dejstva, da če krma navzven ni videti plesniva, tudi ni nujno, da v njej ni mikotoksinov. Da je krma okužena, sicer z gotovostjo potrdimo z analizami.




