19/10/2018

Izdelki, Novosti, Nasveti

Aciferm

Učinek in delovanje probiotičnih izdelkov linije Actiferm® v reji perutnine

Uvod
Razvoj novih odpornih sevov patogenov na antibiotike predstavlja velik problem pri vzreji perutnine. Številne študije dokazujejo, da lahko kvasovke učinkovito pomagajo pri zaščiti pred različnimi patogeni, ki negativno vplivajo na zdravstveno stanje perutnine in posledično povzročajo hujše bolezni pri ljudeh. Uspešnost proizvodnje reje perutnine je v cilju, da se izboljšujejo proizvodni rezultati in ohranja dobro zdravstveno stanje brojlerjev, vezana na uporabo različnih biostimulatorjev in neterapevtskih dodatkov krmi za živali.
Pomen probiotikov pri vzdrževanju mikrobnega ravnovesja  in začetki uporabe v reji perutnine
Uporaba subterapevtskih doz antibiotikov v reji živali je še do nedavnega bila temelj pri preprečevanje okužbe z mikroorganizmi in za spodbujanje rasti perutninske industrije že vrsto let. S pojavom novih, na antibiotike odpornih sevov patogenov in z evropsko prepovedjo uporabe terapevtske aplikacije antibiotikov v krmi, se v vzreja perutnine išče nove strategije za preprečevanje bakterijskih okužb. V preteklih letih so uporabo probiotikov proučevali pri uporabi za različne živalske vrste, kot so prežvekovalci, konji in kokoši nesnic s pozitivnimi rezultati o uspešnosti in zdravstvenem stanju. Ta vrsta krmnega dodatka je bila vključena v zaščito pred različnimi patogeni pri piščancih, vključno z E. coli, Salmonella in Campylobacter, Clostridium in Eimeria, ki lahko vplivajo na zdravje perutnine in povzročajo hujše bolezni pri ljudeh.
Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki zaužiti v ustreznem številu, ugodno vplivajo na zdravje gostitelja. Njihovi učinki so praviloma povezani z vzpostavitvijo ugodnega mikrobnega ravnovesja v prebavilih gostitelja ter izboljševanjem njegovega imunskega odziva. Pri domačih živalih so ključni učinki probiotikov vidni pri izboljšani učinkovitosti reje. Poleg ugodnega vpliva na zdravstveno stanje (predvsem mladih) živali, se izboljša konverzija krme in prirasti so hitrejši. Probiotični krmni dodatki registrirani v EU vsebujejo predvsem Gram-pozitivne bakterije iz rodov Bacillus, Enterococcus, Lactobacillus, Pediococcus, Streptococcus ter kvasovke Saccharomyces cerevisiae in Kluyveromyces sp

Mehanizem delovanja probiotikov
V splošnem velja, da probiotiki vplivajo na fiziologijo gostitelja s spreminjanjem oziroma  vzpostavljanjem ugodnega mikrobnega ravnovesja v prebavnem traktu oziroma preko zmernega spodbujanja njegovega imunskega sistema. Ključna tarča delovanja probiotikov je prebavni trakt (GIT) gostitelja, še posebno predeli, ki so že naravno najgosteje poseljeni z mikrobi. Pri monogastričnih živalih in ljudeh so to različni deli črevesja, kjer poteka mikrobna razgradnja vlaknin in drugih snovi, ki jih gostitelj ni mogel razgraditi in absorbirati v prednjih delih prebavil. Poleg vloge pri prebavi in absorpciji hranilnih snovi, črevesna sluznica predstavlja tudi največji telesni imunski organ in prvo obrambno linijo proti vdoru patogenov.
Najpomembnejši razlogi za porušenje mikrobnega ravnovesja so stres, spremembe v sestavi ali slaba kakovost krme ter neustrezna higiena krmljenja, kar pa se vse odraža na zdravju in proizvodnosti živali. Stresni pogoji najpogosteje povečujejo tveganje za infekcije s patogenimi mikroorganizmi. Stres namreč povzroči oslabitev imunskega sistema, vpliva na spremenjeno izločanje prebavnih sokov ter peristaltiko črevesja. Vse to vodi v spremembe fizikalno-kemijskih parametrov, kot sta pH in redoks potencial, znotraj različnih delov prebavnega trakta. Spremenjeni pogoji vplivajo na vzpostavitev drugačne sestave mikrobne združbe, v kateri se lahko uveljavijo tudi patogeni.
Probiotični sevi morajo biti za gostitelja varni, hkrati pa izkazovati ustrezno mero učinkovitosti v merljivih učinkih na zdravje oziroma proizvodnost živali. Zahteva po varnosti vključuje odsotnost nevarnosti za sistemske infekcije, poleg tega pa mikroorganizmi oziroma njihovi metaboliti ne smejo kazati učinkov toksičnosti za gostitelja, ne smejo proizvajati toksinov ter drugih virulenčnih dejavnikov. Eden pomembnejših vidikov varnosti je v zadnjem času postala tudi odsotnost prenosljivih determinant antibiotične rezistence, torej zapisov za odpornost proti antibiotikom, ki se nahajajo na plazmidih, transpozonih ali drugih vrstah mobilnih genetskih elementov.
Za doseganje ustrezne aktivnosti na tarčnem mestu morajo probiotiki posedovati specifične fiziološke lastnosti, ki jim omogočajo preživetje ob prehodu skozi vse dele prebavil. Takšne lastnosti so na primer odpornost proti želodčnemu soku, žolčnim solem in proteazam, ter zmožnost metabolne aktivnosti v odsotnosti kisika. Poleg tega je pri probiotikih, namenjenih živalim, zelo pomembna sposobnost preživetja v različnih agresivnih tehnoloških postopkih priprave krme (briketiranje, peletiranje, ekspandiranje) in ohranitev živosti tudi po daljšem času skladiščenja. 
Mehanizmi delovanja probiotikov še niso natančno raziskani zaradi pomanjkanja neposrednih dokazov. Sklepanje o večini izmed njih namreč izhaja iz ''in vitro'' poskusov, kjer pa pogoji nikoli niso enaki tistim v kompleksnem naravnem ekosistemu prebavil. Kljub vsemu se je v znanstveni literaturi utrdilo mnenje, da sta za delovanje probiotikov ključna dva osnovna mehanizma: kompetitivno izločanje patogenov ter za gostitelja ugodno uravnavanje imunskega sistema (imunomodulacija).
Koncept kompetitivnega izločanja patogenov zaobjema širok spekter različnih potencialnih mehanizmov, med katerimi je eden od splošnejših spreminjanje fizioloških pogojev (pH), kar se odraža kot posledica spreminjanja ravnotežja produktov mikrobnega metabolizma in proizvodnja protimikrobnih snovi. 
Pomemben, a zelo kompleksen mehanizem probiotičnega delovanja, je spodbujanje različnih komponent imunskega sistema oziroma imunomodulacija. Vloga probiotikov naj bi bila dvojna – po eni strani naj bi spodbujali nekatere obrambne mehanizme naravne in pridobljene imunosti, po drugi strani pa naj bi bili pomembni tudi pri zaviranju prekomernega vnetnega odziva, ki je pogosto povezan z različnimi alergijami in t.i. avtoimunskimi boleznimi. Probiotični mikroorganizmi lahko vplivajo tako na lokalni, kot tudi sistemski imunski odziv. 
Eden od zanimivejših mehanizmov, povezanih z encimatskim delovanjem mikroorganizmov je tudi razgradnja toksinov ali receptorjev, na katere se le-ti vežejo. Tako na primer ugodne učinke kvasovke Saccharomyces ob zdravljenju okužb s patogenom Clostridium difficile povezujejo z aktivno proteolitično razgradnjo molekul toksina A ter receptorjev za ta toksin na celicah črevesnega epitela.
V splošnem velja, da so učinki specifični za sev probiotičnega mikroorganizma, odvisni pa so tudi od vrste, starosti in zdravstvenega oziroma imunskega stanja gostitelja. Prav specifičnost pogojev, ki vplivajo na delovanje probiotičnih pripravkov, je najverjetneje tudi razlog za neenotnost rezultatov različnih študij. Slednje najpogosteje poročajo o pozitivnih učinkih aplikacije probiotikov takoj po rojstvu živali, po antibiotičnem zdravljenju, ob okužbah z enteričnimi patogeni ter v stresnih obdobjih. 

Izdelka linije Actiferm®
Dodajanja probiotičnih preparatov v krmo perutnine se kažejo kot morebitne koristi za proizvodnjo perutnine, saj se poveča telesna teža živali in izboljša prirast, zmanjša se smrtnost zaradi okužb z enteričnimi patogeni in konverzija krme je izboljšana. Preprečevanja kolonizacije in perzistence nekaterih enteričnih patogenov in hitrejša rast so najpogosteje opisani učinki dodajanja probiotikov v krmo perutnine.
Izdelka linije Actiferm® vsebujeta probiotične kulture, kvasovke Saccharomyces cerevisiae. Actiferm® je vodotopna dopolnilna krmna mešanica s probiotikom ter naravnimi rastlinskimi ekstrakti za izboljšanje imunske sposobnosti in gastrointestinalnega zdravja perutnine.  Z uporabo izdelkov Actiferm® se spodbuja ješčnost krme in zauživanje vode, vzpostavlja se ugodno mikrobno ravnovesje in preprečuje se naseljevanje s Salmonella sp in E.coli v prebavilih piščancev brojlerjev in kokoši nesnic. Actiferm® Primo in Actiferm® Pro vsebujeta kvasovke Saccharomyces cerevisiae v kombinaciji z ogljikovimi hidrati in vitaminom C. Delovanje temelji na vzpostavitvi sinergije med mikroorganizmi prebavne mikroflore, hkrati pa zmanjšuje tveganje za razvoj mutacij probiotičnih mikroorganizmov. Kombinacija aktivnih komponent kot so laktoza, kvasovke in vitamin C je optimizirana tako, da spodbuja in vzpostavlja fiziološko sestavo koristne mikroflore prebavnega trakta znotraj prvih 12 do 24 ur življenja. Aktivirane kvasovke s kompleksom B vitamina vzdržujejo ugodno črevesno mikrofloro predvsem v predelu slepega in debelega črevesa. Pri pojavu infekcije so potrebe po vitaminu C  pri perutnini večje od običajnih, kjer vitamin C bistveno prispeva k blaženju negativnih učinkov stresa, kar dokazujejo številne študije. Vitamin C deluje kot naravni antioksidant, bistveno izboljšuje imunski odgovor in s tem povečuje zdravstveno odpornost živali. Povišane vsebnosti vitamina C dokazano pomagajo k zmanjšanju stresa zaradi pojava nevrolimfomatoze, t.i. Marekove bolezni, ter prispevajo k zmanjšani smrtnosti, boljšemu zdravstvenemu stanju ter izboljšanju proizvodnih rezultatov nesnosti pri kokoših nesnicah, kar neposredno vpliva k večji gospodarnosti reje. 
Izdelka linije Actiferm® smo uporabili v testiranju v reji perutnine s kontrolno in testno skupino, kjer je turnus trajal 41 dni. Najpomembnejši zdravstveni in tehnološki pokazatelji, kot rezultati izvedenega poskusa z izdelkoma Actiferm®Primo in Actiferm®Pro v reji dokazujejo, da je bila v testni skupini v primerjavi s kontrolo smrtnost nižja za 38 %, končna masa posamezne živali zvišana za 24 %, konverzija hrane je bila 20 % večja in za 59 % se je povečala vrednost EEF indeksa v primerjavi s kontrolno skupino.

Zaključek
Z dognanji in rezultati lastnih raziskav lahko trdimo, da je novi koncept vzreje perutnine, ki temelji na dodajanju krmnih dodatkov s probiotiki in eteričnimi olji, ne le trajnostno naravnan temveč tudi ekonomično sprejemljiv. Učinkovitost izdelkov Actiferm®Primo in Actiferm®Pro v reji perutnine dokazujejo pozitivni proizvodni parametri, s čimer se kaže tudi izboljšano zdravstveno stanje in skrb za dobrobit živali v reji, hkrati pa sledimo cilju zagotavljanja hrane za potrošnika brez prekomerne uporabe antibiotika.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.