Podnebne spremembe so v zadnjih letih postale naša realnost. Vzroki in posledice teh sprememb so tema strokovnih analiz, političnih debat, gospodarskih in turističnih forumov, televizijskih oddaj in vsakdanjih pogovorov. Porast povprečne letne temperature je najbolj očiten v zadnjih treh desetletjih, ko je opažen trend naraščanja absolutne maksimalne temperature in absolutne minimalne temperature. V Sloveniji narašča število vročih dni; opažamo tudi večjo pogostost ekstremno vročih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 35 °C. Tako kot smo ljudje, so tudi živali občutljive na vročino, od vseh živalskih vrst še krave molznice najbolj. Ali bodo glede na trende gibanja temperature potrebne kakšne spremembe in dolgoročne prilagoditve v živinoreji, gradnji hlevov, oskrbi živali?
Kar se krav tiče, se že veliko rejcev zaveda pomena vročinskega stresa za svoje živali in v poletnem obdobju že prenekateri izvajajo ukrepe, s katerimi kravam pomagajo prebroditi vročino. Tako ne le izboljšajo dobrobit svojih živali, pač pa si zagotavljajo tudi boljše proizvodne rezultate. Z naraščanjem dnevnih temperatur se namreč slabšajo proizvodni rezultati molznic in s tem nastaja ekonomska škoda. Če se visoki temperaturi pridruži še visoka vlaga, je padec proizvodnje še izrazitejši, sledi še povečana obolevnost živali in slabi rezultati plodnosti. Za govedo je značilno, da višje temperature slabo prenaša. Kravam molznicam najbolj ustreza temperatura med 5o in 15o C. Ker se znojijo le desetino tega, kar se znojimo ljudje, ob vročini težko oddajajo svojo telesno toploto, katera se zato kopiči v organizmu in zapadejo v stanje, imenovano vročinski stres. Zaradi segrevanja telesa in nezmožnosti oddajanja toplote se živalim telesna temperatura poviša. Sledijo fiziološki odzivi organizma s padcem ješčnosti, proizvodnosti (manjša količina mleka z manj maščobe, slabši prirasti) in drugimi težavami, od katerih so najpogosteje opažene in vzrok slabe volje reprodukcijske težave. Te se kažejo predvsem kot slabši rezultati osemenitve živali zaradi težav z oploditvijo jajčeca in zaradi zgodnjega odmiranja zarodkov.
Kdaj žival doživlja vročinski stres, je že omenjeno odvisno predvsem od temperature okolja in od vlažnosti zraka. Pri visoki vlažnosti se lahko vročinski stres pojavi že pri temperaturah nad 20 ºC, temperatura 25 ºC pa je pogosto omenjena kot tista kritična, nad katero je potrebno že pričeti izvajati ukrepe za blaženje ali preprečevanje vročinskega stresa. Še posebej so prizadete krave z veliko mlečnostjo in tiste v sredini laktacije, saj so te zaradi velike proizvodnje najbolj presnovno obremenjene.
Škodljivi učinki vročinskega stresa
V stanju vročinskega stresa krava molznica zaužije manjše količino krme kot običajno, zato v organizmu pride do deficita hranilnih snovi za optimalno proizvodnjo. Padec v proizvodnji mleka je premosorazmeren z intenziteto vročinskega stresa, tudi za 20 ali več odstotkov manj mleka lahko molzemo po kravi na dan. Pomanjkanje pomembnih hranilnih snovi bi naj bil tudi vzrok za motnje v plodnosti. Vročinski stres obenem prizadene tvorbo in izločanje hormonov, zaradi česar pride do hormonalnega neravnovesja. Tudi hormonske motnje zmanjšujejo količino mleka in so krive za reprodukcijske težave. Vendar ne samo molznice, od vročinskega stresa so prizadete tudi presušene krave in teleta, na katera pa prepogosto pozabljamo. Vročinski stres pri presušenih kravah negativno vpliva na razvoj mlečne žleze pred telitvijo, kar povzroči manjšo količino mleka v laktaciji po telitvi, teleta pa v poletni vročini slabše priraščajo.
Ob vročih poletnih dneh se pogosteje pojavljajo tudi nekatere presnovne bolezni, npr ketoza in acidoza. Verjetno vsem dobro znani pa so tudi za poletno vročino značilni t.i. imenovani poletni mastitisi in povečanje somatskih celic v mleku. Zaradi hude vročine lahko živali tudi poginejo. Strokovnjaki ugotavljajo, da zna biti v poletnih časih izločenih več živali v primerjavi z ostalimi letnimi časi. Vzroki za izločitve so različni, vendar najpogostejši so še vedno zaradi težav z obrejitvijo, mastitisi ter komplikacijami zaradi presnovnih težav. Te težave se pojavljajo pogosteje ravno v poletnem času in so posledica vročinskega stresa. Število izločenih živali iz reje zaradi omenjenih vzrokov bi tako gotovo do neke mere lahko preprečili z ustreznim, prilagojenim režimom tehnološke obravnave ter oskrbe živali v vročem poletnem obdobju.
Če želimo ohraniti proizvodnost in zagotoviti dobro zdravje živali, moramo v času visokih temperatur molznicam posvetiti večjo pozornost kot običajno. Ukrepi za blaženje vročinskega stresa so različni tehnološki pristopi, ki jih je v rejah mogoče bolj ali manj uresničiti. Prilagoditev obroka je eden izmed ključnih dejavnikov, ki pomagajo k preprečevanju ali zmanjševanju vročinskega stresa. Med pomembne ukrepe spada tudi prezračevanje in hlajenje hlevov. Živali pa morajo imeti vedno na voljo tudi zadostne količine sveže, hladne pitne vode, s katero se lahko ohlajajo. Vendar voda ne sme biti preveč ledena, saj je drugače ne pijejo rade.
Prehranske prilagoditve za preprečevanje vročinskega stresa
Skrbno načrtovanje prehrane je zelo pomembno. S prilagojenim režimom krmljenja poskrbimo za to, da živali kljub manjši ješčnosti in zmanjšani resorpciji hranilnih snovi le te dobijo v zadostnih količinah. To storimo z zamaknjenim časom krmljenja ter s prilagojeno sestavo obroka. V obroku moramo paziti, da živali oskrbimo z ustrezno količino vseh hranilnih snovi, vitaminov in mineralov ter da zagotovimo zdravje in dobro delovanje vampa. Ker živali pojedo manjše količine krme, s tem zaužijejo manj hranilnih snovi, kot bi jih morale za doseganje optimalne proizvodnje. Da nadomestimo to pomanjkanje, moramo povečati hranilno vrednost obroka. Pripraviti moramo obrok, ki vsebuje več hranilnih snovi v manjšem volumnu kot običajno. To storimo tako, da povečamo dnevni obrok močne krme. Krmljenje večjih količin močne krme poveča energetsko vrednost obroka in kompenzira zmanjšano ješčnost. Paziti pa moramo, da močna krma ne preseže polovice ali največ 60 odstotkov suhe snovi celotnega obroka. Preveč močne krme lahko povzroči zakisanje vampa in acidozo organizma. Da bi preprečili zakisanje vampa, moramo krmiti zadostne količine zelo kakovostne voluminozne krme z ustrezno strukturno vlaknino. Ker v vročini krave izbirajo močno krmo pred voluminozno, se poveča verjetnost zakisanja vampa. Zato je najboljše, če celotni obrok pripravimo v obliki enolončnice, saj s tem najlaže poskrbimo za ustrezna razmerja med zaužito močno in pa voluminozno krmo.
Najprej pa moramo paziti na celovito sestavo obroka: v njem naj bo dovolj surovih beljakovin, to je do 18 odstotkov, medtem ko naj količina v vampu topnih beljakovin ne preseže 60 odstotkov od vseh surovih beljakovin. Delež surove vlaknine iz osnovne krme mora biti najmanj 18 odstotkov, saj je zadostna količina vlaknine nujno potrebna za pravilno delovanje in kontrakcije vampa. Za visoko proizvodne molznice lahko dodajamo maščobe v količini od 6 do 7 odstotkov suhe snovi obroka v obliki, na primer, oljne repice.
Priporoča se, da imajo živali ves dan na voljo manjše količine krme. Zauživanje krme večkrat na dan pomaga k zagotavljanju stabilnih razmer v vampu in izboljša prebavo hranilnih snovi. Krmljenje dveh glavnih obrokov prestavimo na hladnejši del dneva pred sončnim vzhodom in po zahodu, to je na zgodaj zjutraj, med 4 in 6 uro, ter zvečer med 17 in 23 uro. V hladnejšem delu dneva namreč živali pojedo več, obenem krma ob nižjih temperaturah ostaja bolj sveža, kar spodbuja ješčnost. Vsaj 70 odstotkov krme bi naj ponudili ob hladnem delu dneva. Venomer pazimo, da je krma vsakokrat sveža, še posebej moramo biti pozorni pri silirani krmi, da se ne pregreje in ne plesni.
Pomembno je še podaraiti, da naj imajo molznice na voljo krmo tudi prek noči, ko so temperature nižje in imajo zato boljši apetit. Učinkovito je tudi polivanje krme v jaslih z vodo, s čimer dvignemo ješčnost živali. Na terenu se pojavlja se tudi polivanje krme z energetskimi pripravki, kakor so glicerol, propilen glikol…
Povišane potrebe po vitaminih in mineralih
Vročinski stres negativno vpliva na imunski sistem, zato je potrebno krmiti zadostne, priporoča se nekoliko višje količine vitaminov C in E. Prednost pred anorganskimi dajemo kelatnim oblikam mineralov, ki so telesu enostavneje dostopni in bolje izkoristljivi. Danes je na trgu že precej krmnih mešanic, ki v svoji sestavi ponujajo poleg anorganskih tudi kelatne oblike mineralov. Z znojenjem izgubljajo živali skozi kožo večje količine elektrolitov natrija, kalija in klora. Ugotavljamo, da krma, ki vsebuje 1,5 odstotka kalija na celotno količino suhe snovi, pomaga k izboljšanju mlečnosti in ješčnosti. Količina natrija naj bo 0,5 odstotka, saj ta količina prispeva k večji mlečnosti. Količina klora pa naj ne preseže 0,35 odstotka suhe snovi. V času vročinskega stresa so tudi višje potrebe po magneziju. V krmi naj ga bo 0,35 odstotka. Raziskovalci ugotavljajo, da je izguba kalcija pri kravah, ki so v vročinskem stresu, večja kot pri tistih, ki so v termonevtralnem območju. Zato v poletnih mesecih priporočajo dajanje večjih količin kalcija kot v zimskih. Ob ustrezni oskrbi organizma s kalcijem se poveča mlečnost tudi za 3 do 15 odstotkov. Priporočljivo je povečati vsebnost kalcija na vrednost 0,85 odstotka.
Krmni dodatki za boljšo proizvodnost
Na trgu obstaja več krmnih dodatkov, ki pomagajo zagotavljati visoko količino mleka in ohranjati zdravje živali med vročo sezono. Kakorkoli pa, vsi dodatki ne delujejo povsod in pa ne vedno. Nekaj glavnih dodatkov, ki so se izkazali za učinkovite, navajamo tukaj. Vročinski stres kot že omenjeno vpliva na samo zdravje in delovanje vampa. Zaradi večjih količin zaužite močne krme v vampu pade pH in vsebina se zakisa, iz česar se lahko razvije akutna ali subklinična vampova acidoza. Že precej razširjeno je dodatno krmljenje sode bikarbone, ki deluje kot pufer, stabilizira pH-vrednost vampa in skrbi za optimalne pogoje prebave v vampu ter s tem za njegovo dobro delovanje. Soda bikarbona je v prehrani prežvekovalcev najbolj pogost in najbolj pomemben pufer, ki preprečuje acidozo vampa. Redno jo uporabljamo v obdobju visokih temperatur, ko je zaradi povečanega krmljenja s koncentrati možnost zakisanja vampa večja. Priporoča se dodajanje od 80 do 100 gramov sode bikarbone na dan na žival, ta naj bo enakomerno zamešana med krmo. Nekatera priporočila so celo do 200 gramov. Tudi kalijev karbonat je učinkovit pufer, ki stabilizira pH in obenem zagotavlja dodaten vir za z znojenjem izločenega kalija. Vendar njegovi stroški znajo biti precejšnji. Podobno kot soda bikarbona tudi magnezijev oksid pomaga kontrolirati pH v vampu in ga viša (deluje bazično). Priporočene količine magnezijevega oksida so 45 - 90 g na dan na žival.
Tudi z uporabo kvasovk pomagamo k boljši proizvodnosti v času trajanja vročinskega stresa. Dodajanje kvasovk v obrok izboljša ješčnost in pomaga k doseganju boljše mlečnosti. Kvasovke delujejo na vamp na več načinov, stabilizirajo vampov pH in zmanjšajo možnost acidoze, izboljšajo prebavo vlaknin in stabilizirajo vampovo mikrofloro. V posameznih primerih ugotavljajo, da tudi dodajanje niacina v krmo pomaga ohraniti proizvodnjo in preprečevati vročinski stres. Predvsem se je izkazal kot ekonomična in učinkovita izbira pri kravah v zgodnjem obdobju laktacije (do 100 dne), pozneje pa žal nekoliko manj.
Še o ohlajanju hlevov in vodi
Temperatura v hlevu naj bo čim nižja. Za ohlajanje prostora lahko izvajamo različne ukrepe, na primer prezračevanje ali hlajenje z vodo (polivanje krav, pršenje). S pršenjem vode v objektih lahko znižamo okoliško temperaturo zraka celo za nekaj stopinj Celzija.
Najpomembnejši korak za preprečevanje vročinskega stresa je ne nazadnje zagotovitev zadostnih količin pitne vode. Z naraščanjem temperature okolja se povečuje tudi potreba po vodi. Hladna voda žival ohladi in izboljša ješčnost. Zadnje čase se vse bolj uveljavlja napajanje z vodo, ki so ji dodana esencialna olja s hladilnim učinkom za organizem (evkaliptus, pepermint, mentol ipd.). Takšna voda žival dodatno ohlaja, deluje osvežilno, pomaga k prenašanju vročinskega stresa ter spodbuja ješčnost in s tem izboljša proizvodnost.
Povzetek
Vročinskega stresa žal popolnoma ne moremo preprečiti, lahko pa z izvajanjem nekaterih ukrepov zmanjšamo njegove negativne posledice. Temperature nad 20 ºC pri govedu že povzročajo vročinski stres. Posledice vročinskega stresa pri molznicah se kažejo z zmanjšano proizvodnjo, reprodukcijskimi težavami ter povečano občutljivostjo na presnovne in infekcijske bolezni. Poleg molznic doživljajo vročinski stres tudi presušene krave in teleta, na katera pa prepogosto pozabljamo. Najpogosteje omenjena temperatura za začetek izvajanja ukrepov za blaženje ali preprečevanje vročinskega stresa je 25 oC. Z upoštevanjem preprostih tehnoloških navodil, korekcijo krmnega obroka ter izbiro ustreznih krmnih dodatkov lahko do neke mere ohranjamo najvišjo proizvodnost in zdrave živali.
K zmanjševanju vpliva vročinskega stresa pa sicer seveda daleč največ pripomore ustrezna gradnja hlevov, kar naj imajo vsi rejci v mislih za prihodnost.
