/>
Cilj vseh rejcev bi moralo biti zmanjševanje smrtnosti telet po porodu in tudi kasneje. Najpomembnejši prvi korak k temu je zagotavljanje dovolj kvalitetnega kolostruma teletom takoj po telitvi. Cilj vsakega rejca je podvojiti težo teleta ob telitvi z odstavitvijo – brez izjemno pomembnega prvega hranjena s kolostrumom, imajo teleta namreč manj možnosti preživetja v prvih nekaj dneh življenja. Tele se namreč skoti s premalo razvitim imunskim sistemom in zelo malo maščobnimi rezervami, zaradi česar je še bolj izpostavljeno mrazu in bakterijam. Protitelesa, ki jih najdemo v kolostrumu, omogočijo teletu, da se bori proti boleznim, dokler se popolnoma ne razvije njegov lasten imunski sistem.
Imunoglobulini so protitelesa v kolostrumu. Ko jih tele zaužije, potujejo skozi želodec v tanko črevo, kjer se sprostijo v kri. Njihova absorpcija se po rojstvu hitro zmanjšuje. V krvi nato vežejo nase vse bakterije in viruse ter se ponovno izločijo v tanko črevo ter na ta način ščitijo tele pred bakterijami, ki jih ta med porodom zaužije.
Študije kažejo, da je manj stresno za kravo in tele, če tele ločimo od matere v roku 24 ur po telitvi kot po dveh tednih. To tudi zmanjša njihovo izpostavljenost patogenom in izboljša njihovo možnost, da dobijo dober kolostrum. Tele moramo po porodu dobro očistiti, osušiti in ogreti, da preprečimo izgubimo maščobnih rezerv.
Čas telitve in molže krave za kolostrum vpliva na kvaliteto kolostruma. Kolostrum se namreč takoj po porodu začne reabsorbirati nazaj v krvni obtok in se hkrati s povečevanjem proizvodnje mleka redči. Študije kažejo, da je najboljši čas za molžo krave med dvema in šestimi ur po telitvi. Kasneje se število protiteles zmanjša.
Teleta, ki so hranjena v roku treh ur po telitvi imajo najvišjo absorpcijo protiteles, zato je pomembno, da se tele nahrani v najkrajšem možnem času takoj po telitvi. Nekateri predlagajo hranjenje 10 % teže ob rojstvu, kar pa zahteva tehtanje posameznega teleta, kar ni vedno možno. Zato je lažje izdati splošno priporočilo, saj se teža med posameznimi pasmami telet ne razlikuje preveč. V prvih dveh urah po rojstvu tele nahranimo s štirimi litri kolostruma. V drugem hranjenju, ki naj bo v osmih do 12-ih urah, teletu damo dva litra kolostruma.
Protitelesa v kolostrumu vežejo nase bakterije, pri čemer ni pomembno, če se to dogaja v vedru ali v telesu mlade živali. Ko enkrat vežejo nase bakterije, jih tele ne more več absorbirati. Zato je pomembno, da:
- Primerno očistimo stroje za molžo in vedra.
- Kolostrum hitro ohladimo (na manj kot 4°C z uporabo ledene vode). Če damo več steklenic toplega kolostruma v zamrzovalnik, lahko traja dlje časa, da se ta ohladi. Najboljše je, da ga damo najprej v kopel z ledeno vodo in ga shranimo v nečem z veliko površino, npr. v vrečki, da se hitreje ohladi.
- Hitro ga ogrejemo nazaj. Ne segrevamo ga v prevroči vodi, saj lahko to uniči nekatera protitelesa (voda naj ima največ 52°C, kolostrum pa mora imeti 39°C za hranjenje).
Hranjenje skozi cevko je hiter in učinkovit način za zagotovitev, da dobi vsako tele priporočeno količino kmalu po telitvi. Ko po prvem ali drugem hranjenju preidemo na mleko, začnemo uporabljati stekleničko ali vedro. Težava pri hranjenju starejših telet skozi cevko je, da bo šla velika količina mleka, namesto v siriščnik, kjer se sicer mleko popolnoma prebavi, v vamp, ki pa še ni dovolj razvit. Preveč mleka v vampu lahko povzroči bolezni. Pri starosti enega dneva je vamp tako majhen, da se vse, kar pride notri, hitro prelije v siriščnik. Če je tele bolno in noče piti pri več hranjenjih, ga moramo hraniti skozi cevko, vendar mu damo manjše količine (od enega do dveh litrov). V tem primeru mu skozi cevko damo tudi elektrolite.
Povzeto po Farmers Weekly.
