Odstavitev pujskov povzroči veliko spremembo v prehrani. Iz vsaj 16-dnevnih obrokov tople tekočine s 30 % beljakovin, 35 % maščob in 25 % laktoze pujski preidejo na obrok trdne krme z nizko vsebnostjo maščob, laktoze, proteinov in z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov.

Stres ob odstavitvi ima različne izvore: sprememba skupine in odsotnost matere (sociološki stres), sprememba okolja (okoljski stres), znižanje odpornosti pujska (imunološki stres) ter sprememba obroka (prehranski stres). Premagovanje prehranskega stresa je najpomembnejše za normalno napredovanje pujska in za premagovanje ostalih oblik stresa.

Spremembe ob odstavitvi pujska torej lahko privedejo do prenehanja ali izrazitega zmanjšanja zauživanja krme, medtem ko se črevesna peristaltika ne zaustavi. Tako se že v treh urah izpraznita želodec in prvi del tankega črevesja (doudenum). Po šestih urah pa je položaj še slabši in odstavljenega pujska začne zebsti, postane zmeden in včasih celo brezupen.

Lakota in zgled ostalih pujskov pripeljeta pujska do tega, da začne jesti, pogosto se celo prenaje. Želodec še ni sposoben prevzeti večjih količin trdne hrane, zato ta zapušča želodec nepredelana in vstopa v tanko črevo z občutljivo sluznico. Hrana je slabo pripravljena za prebavo v tankem črevesju. Poleg tega lahko v tanko črevo vstopijo toksini in bakterije, ki niso bili dovolj dolgo izpostavljeni kislinam v želodcu, da bi jih onemogočile, in "napadejo" steno tankega črevesja ter njene črevesne resice. To povzroči skrajšanje ali "obglavljenje" črevesnih resic, kar močno zmanjša absorpcijsko sposobnost črevesja. Hrana, ki še vedno v prekomernih količinah prihaja iz želodca, predstavlja primerno "gojišče" za škodljive bakterije. Črevesna stena začne izločati tekočino, da bi odstranila škodljivo vsebino, posledica česar je driska ali diareja.

Drisko lahko preprečimo tudi brez uporabe zdravil. Predlagamo vam nekaj načinov.

1. Stimuliranje zauživanja krme pred odstavitvijo

Že pred odstavitvijo moramo pujske navaditi na trdno krmo. To dosežemo s krmljenjem okusne krme, ki pujske pritegne. Pomembna je tudi dobra osvetlitev prostora, kjer so krmilniki; v temnih prostorih je konzumacija krme slabša.

2. Stimuliranje zauživanja krme po odstavitvi

Zaradi stresa, ki ga predstavlja odstavitev, je nujno, da pujski dobijo krmo, na katero so navajeni pred odstavitvijo, vsaj še nekaj dni po njej.

3. Pravilna izbira ogljikovih hidratov

Želodec izloča encime za določene proteine in ogljikove hidrate. Viri teh v prehrani pujska morajo biti kolikor se da prebavljivi. V prvih dneh po odstavitvi je zauživanje ogljikovih hidratov omejeno, zato moramo izbirati take vire ogljikovih hidratov, ki so visoko prebavljivi. Ti bodo zagotovili dovolj visoke vrednosti energije v obroku.

Visoke količine proizvedenih encimov, ki razgrajujejo laktozo (laktaze) v poodstavitvenem obdobju, pomenijo, da so razni viri laktoze (posušena mlečna sirotka, deproteinizirana sirotka, mleko v prahu ...) zelo dobrodošli v obroku odstavljenca.

4. Pravilna izbira beljakovin

Ravno tako je pomembna pravilna izbira beljakovin. Nekateri zagovarjajo stališče, da soja zaradi možnih alergičnih reakcij ni primeren vir beljakovin za odstavljence, , ostali sprejemajo različno obdelane sojine proteine. Vedno več se uporabljajo krompirjevi proteini, ki so po sestavi primerljivi s sojo in jih v obroke za pujske lahko vključujemo v enakem deležu kot sojine koncentrate (to je do 7 %).

5. Zakislitev

Želodec zagotavlja kislo okolje, ki oslabi ali uniči na kisline občutljive bakterije; takih je večina patogenih bakterij. Odstavljeni pujski vse do telesne teže 15 do 20 kg težko vzdržujejo dovolj kislo okolje v želodcu. Zakislen obrok po odstavitvi je zato zelo priporočljiv in pripomore k preprečevanju driske. Dodane organske kisline izboljšajo delovanje želodca (upočasni se njegovo praznjenja), povečajo produkcijo encimov v trebušni slinavki in izboljšajo prebavo hranljivih snovi.

6. Velikost delcev

Želodec igra pomembno vlogo tudi pri pripravi polisaharidov na dokončno prebavo v črevesju. Da mu olajšamo delo in izboljšamo prebavljivost, je pomembno, da sestavine (zrnje koruze, pšenice, ječmena, ovsa, sorguma ...) dovolj fino zmeljemo.

7. Izbira maščob

V obrok odstavljenih pujskov dodajamo zlasti maščobe s kratkoverižnimi maščobnimi kislinami in z majhnimi delci.

8. Dodatek encimov

Ob odstavitvi prebavni trakt še ni popolnoma razvit, odstavitev pa za pujska predstavlja stres. Lastno proizvajanja encimov se zaradi stresa močno zmanjša, kar poslabša prebavljivost hranil in prispeva k težavam v tankem črevesju ter k driski. Z dodatkom encimov stimuliramo prebavo in pomagamo še nerazvitemu prebavnemu traktu k popolnejši razgradnji krme. Dodajanje encimov je zato pogosto cenovno upravičeno.

9. Dodatek probiotikov in prebiotikov

Raznolika in stabilna mikroflora je nujna za preprečevanje drisk, ki jih povzročajo Enterobakterije (npr. E. Coli), saj prepreči rast in razvoj patogenih bakterij. Koristne bakterije s svojo kolonizacijo ustvarjajo manj ugodno okolje za patogene bakterije (npr. E. Coli). Med koristnimi bakterijami je zelo pomemben Lactobacillus, ki proizvaja mlečno kislino, ta pa zavira rast E. Coli. Zato je velikokrat koristno dodati probiotike v krmo ali vodo.

Ugoden vpliv imajo v krmi tudi prebiotiki, ki predstavljajo hrano za koristne bakterije. S tem omogočimo kolonizacijo koristnih bakterij, ki izpodrivajo škodljive.

Dokazano pomembno vlogo pri preprečevanju driske ima tudi cink iz cinkovega oksida, ki je zelo strupen za okolje in se lahko uporablja le v omejenih količinah.

Vedno driske ne bomo uspeli preprečiti samo z dobro uravnanim in pripravljenim obrokom, zelo pogosto pa nam bo to uspelo.

Ob pojavu driske je pomembno, da pravočasno pokličemo veterinarja in se posvetujemo o možnih vzrokih za njen pojav.

Delite s prijatelji na: