prehrana v prihodnosti

Organizacija združenih narodov (OZN) predvideva, da bo potrebno do leta 2050 povečati proizvodnjo hrane za 70%, če želimo nahraniti svet. Za ta izziv ni ene same rešitve, spodbuja pa nekatere inovativne ideje, ki bi lahko močno spremenile naš način prehranjevanja.
Leta 1931 je Winston Churchill v članku za revijo The Strand Magazine napovedal, da bo prišel čas, ko bodo znanstveniki uporabili mikrobe za pridelavo mesa v laboratorijih, tako kot peki uporabljajo kvas za izdelavo kruha. Po 82 letih so Churchillove napovedi postale resničnost: leta 2013 se je dr. Mark Post, profesor fiziologije na Univerzi v Maastrichtu zapisal v znanstveno in kulinarično zgodovino, tako da je predstavil in nato pojedel hamburger, ki ga je vzgojil v svojem laboratoriju v Maastrichtu. Še dandanes je za mnoge ideja o mesu, ki se proizvaja v laboratoriju, nenavadna. Toda zaradi izbruha dogodkov, ki bi lahko ogrozili svetovno varnost preskrbe s hrano, obstaja vedno več razlogov za prepričanje, da je napočil čas za uresničitev ideje o pridelavi mesa v laboratoriju.

Prof. dr. Mark Post

Prof. dr. Mark Post ob ugrizu svojega hamburgerja iz mesa, pridelanega v laboratoriju.

"S tem sem se lotil problemov, ki se mi zdijo najbolj pereči; tj. grožnja za zanesljivo preskrbo s hrano in okoljski stroški proizvodnje govejega mesa."
prof. dr. Mark Post, Univerza v Maastrichtu
Lansko leto je svetovno prebivalstvo doseglo 7,2 milijarde in naj bi do leta 2050 doseglo več kot 9 milijard. Medtem ko eden od devetih ljudi še vedno nima dovolj hrane za zdravo življenje, se je srednji razred znatno povečal in naj bi do leta 2030 dosegel 4,9 milijarde. S tem novim bogastvom je prišel tudi apetit po mesu, jajcih in mlečnih izdelkih – po hrani visoke vrednosti, visoko-proteinski prehrani, ki jo že dolgo povezujemo z Zahodnim svetom. Medtem pa ima način, kako gojimo živino, velik vpliv na okolje kot eden največjih virov toplogrednih plinov.
Ob vseh teh izzivih; kako lahko izboljšamo proizvodnjo hrane, oskrbo z živili in prehrano, medtem ko se pripravljamo na svetovno populacijo več kot 9 milijard ljudi? Nujno moramo začeti razmišljati o tem, kako izpolniti dodatno povpraševanje po hrani na trajnostni način. Dobro izhodišče je meso. Svetovna poraba mesa je v porastu. Do leta 2050 se bo poraba mesa po vsem svetu povečala za 76%. Metan, ki ga pri prebavljanju sproščajo krave, je kot sredstvo za globalno segrevanje 25-krat bolj učinkovito v primerjavi z CO2.

Druga obetavna rešitev so žuželke

Druga obetavna rešitev so žuželke - zelo hranljiv in ekološko bolj trajnostni vir beljakovin kot meso.
Mnogi vidijo alternativo v svetu žuželk. Te povzročajo manj emisij toplogrednih plinov ter zahtevajo bistveno manj zemlje in vode kot vzreja goveda. Žuželke (kot so črički) potrebujejo samo 2 kg krme na kilogram telesne mase. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je leta 2013 opravila pomembno študijo o užitnih žuželkah in njihovi možnosti kot alternativna hrana. Žuželke so že del tradicionalne prehrane 2 milijard ljudi; kot hrana se uporablja 1900 vrst žuželk. Njihova uporaba kotira visoko praktično po vseh kriterijih, po katerih jih presojamo – so zelo hranljiv vir beljakovin in vsebujejo »dobre« maščobe.
Na Zahodu, kjer prehranjevanje z insekti ni kulturno sprejemljivo in kjer prehod na brezmesno prehrano predstavlja izziv, je uporaba žuželk v prehrani ljudi kljub vsem svojim prednostim spodletela. Zaradi tega se je dr. Post v svojem maastrichtskem laboratoriju zavezal, da bo našel način za zadovoljitev svetovnega povpraševanja po mesu, ne da bi vplival na okolje ali celo škodoval živalim. Tako je nastal laboratorijski hamburger.
Postopek, ki ga je razvil, zahteva majhno biopsijo na živih kravah. Pridobiti je potrebno približno sto izvornih celic skeletnih mišic, ki jih nato gojijo do točke, kjer je teoretično mogoče izdelati sto metričnih ton mesa iz enega samega vzorca. Dr. Post in njegova ekipa verjamejo, da bo potrebnih kakšnih sedem let, da bo proizvod ustrezal strogemu evropskemu regulativnemu postopku o živilih. Sam dr. Post tudi priznava, da bo potreben čas, preden bo meso, ki je bilo pridobljeno iz laboratorija, splošno sprejemljivo. Nedavna raziskava nemških potrošnikov s strani živilskega podjetja Nestlé morda dr. Postu daje upanje. Ljudi so povprašali o njihovem odnosu do alternativnih virov beljakovin. Izkazalo se je, da bi bilo lahko v 15 letih meso, ki je bilo pridelano v laboratoriju, za potrošnike v Nemčiji sprejemljivo podobno kot je danes suši.

Real Meat ?

Družba Beyond Meat ima ambiciozne cilje: do leta 2020 želi zmanjšati porabo mesa po vsem svetu s ponudbo mesne alternative iz rastlinskih beljakovin, ki ustreza izkušnjam z uživanjem pravega mesa.
Medtem pa se pojavljajo druge ideje, ki so morda lažje dosegljive. Brent Taylor je soustanovitelj podjetja Beyond Meat, ki je preseglo kalup tradicionalnih mesnih nadomestkov na osnovi rastlin tako, da je proizvedlo alternativo z uporabo graha in sojinih beljakovin, ki so tako blizu mesu in piščancem, da je proizvod namenjen tako mesojedcem kakor tudi vegetarijancem. Po besedah Taylorja je ambiciozni cilj podjetja do leta 2020 zmanjšati svetovno porabo mesa za 25%: "Želimo postati naslednje veliko svetovno mesno podjetje. Želimo govoriti s tistimi, ki skušajo reducirati meso in pri tem iščejo različne rešitve. Pretekla prizadevanja so bila usmerjena k veganskemu ali vegetarijanskemu trgu, zato ti izdelki niso zadovoljevali izkušenj nekoga, ki uživa v mesu. Za nas je zmeraj pomembno, kako ustvarjamo ne le strukturo mesa, temveč fantastično senzorično izkušnjo mesa," pojasnjuje Taylor.
"Potrošniki razumejo, da je njihovo zdravje njihovo novo bogastvo. Iščejo celovite rešitve, ki vzpostavljajo, razvijajo in podpirajo dolgo, zdravo in aktivno življenje."
François Scheffler, podpredsednik Human Nutrition pri BASF BASF

Ooljna ogrščica

BASF vzgaja gensko optimizirano olje oljne ogrščice. Cilj je razviti rastline z zvišano vsebnostjo zdravih, dolgoverižnih maščobnih kislin omega-3.
Okus, tekstura in vonj - vsi ti senzorični elementi igrajo ključno vlogo pri naših izkušnjah prehranjevanja in skupaj s kulturnimi normami opredeljujejo naš odnos do hrane. Težava je v tem, da nas kljub povečani ozaveščenosti te sile pogosto usmerijo k živilom, ki niso trajnostna ali zdrava. Kako torej narediti zdravo in trajnostno prehrano bolj privlačno? To je uganka, ki jo prepoznava multinacionalna družba za kmetijstvo, hrano in krmo Cargill. "Potrošnik želi v izdelku manj slabih sestavin, kot so trans maščobe, nasičene maščobe in dodatek dobrih komponent, kot so maščobne kisline omega-3," pojasnjuje Kyle Marinkovich, pomočnik podpredsednika marketinga v Cargillu.
Dober primer so maščobne kisline omega-3. Ozaveščenost o prednostih uživanja z maščobami bogatih rib - bogat vir maščobnih kislin omega-3 - je v porastu. Maščobne kisline omega-3 so lahko v pomoč pri preprečevanju bolezni, kot so bolezni presnove, kognitivnega upada in kardiovaskularnih bolezni. Vendar raziskave kažejo, da večina ljudi po svetu še vedno ne zaužije dovolj maščobnih kislin omega-3. Eden od razlogov, ki se pogosto navajajo, je, da sta okus in vonj teh maščob neprijetna. Rešitev za ta problem so ribja olja brez okusa, ki se lahko dodajajo živilom brez da bi spreminjali njihov okus (s tem je v izdelku zagotovljena zdrava sestavina brez spreminjanja potrošnikovega pričakovanja in okusa), ali visoko koncentrirane kapsule maščobnih kislin omega-3.

Zgodovina prehranjevanja

Z novimi impulzi znanstveniki odkrivajo nove načine za izboljšanje našega zdravja z iskanjem še boljših načinov za povečanje hranilne vsebnosti naše prehrane. Npr., BASF nudi čiste in visoko koncentrirane maščobne kisline omega-3 za uporabo pri zdravju potrošnikov, klinični prehrani in farmacevtskih izdelkih. "Stroga ločnica med hrano za energijo in farmacevtskimi izdelki za odpravo bolezni ni več pomembna. Potrošniki razumejo, da je njihovo zdravje njihovo novo bogastvo. Pri tem iščejo celostne rešitve, ki vzpostavljajo, razvijajo in podpirajo dolgo, zdravo in aktivno življenje, "pravi François Scheffler, podpredsednik Human Nutrition pri BASF, ki potrjuje, da postajata hranljiva hrana in posebna prehrana, vključno s prehrambenimi dodatki, vse večji trg.
Naša skrb zaradi rasti prebivalstva, zdravja in okolja nas vodi k iskanju novih načinov prehranjevanja. Ustvarili so popolnoma novo gibanje t.i. "food hackers", ki je sprejelo pristop Silicijeve doline; tj. uporaba tehnologije za izboljšanje življenja in njena uporaba pri hrani. Na nedavnem Food Hackathon-u v San Franciscu v Kaliforniji so se združili živilski inovatorji, podjetniki, znanstveniki in tehnologi, ki so raziskovali, kako lahko nastajajoče tehnologije in znanosti preoblikujejo "globalno prehranjevalno mrežo" in zagotavljajo cenovno dostopna živila za vse. Veliko tega je še vedno vizionarskega, za nekatere zamisli bo potreben čas, da se nanje navadimo, saj je hrana več kot zgolj prehrana. Hrana nas veže na družino in kulturo; mnogim je hrana v veliko veselje. Zaščitniški smo do našega odnosa do hrane in neradi spreminjamo naše prehranjevalne vzorce. Zaradi tega ni ene same nastajajoče alternativne rešitve, kako se bomo v prihodnosti trajnostno prehranjevali. Naj bo to v laboratoriju vzgojeno meso, žuželke ali beljakovine rastlinskega izvora; prehod nanje bo počasen. K sreči so možnosti raznolike, ideje so že vzniknile. Kdo ve, kako se bomo prehranjevali čez 30 let, toda nekaj je gotovo: potovanje se je očitno začelo.

Delite s prijatelji na: