Ocenjevanje telesne kondicije je enostaven, poceni in dovolj zanesljiv način ovrednotenja prehranskega statusa krav molznic, ki ima bistven vpliv na zdravje živali, reprodukcijske motnje, mlečnost in ekonomičnost reje. Trenutna kondicija živali in spremembe kondicije med laktacijo in presušitvijo so nam v veliko pomoč pri odločitvah o vodenju prehrane, reprodukcije in zdravja črede ter posamezne živali.

Kondicijo ocenjujemo z ocenami od 1 do 5. Krava s kondicijo 1 je koščena, izčrpana, krava s kondicijo 5 pa krepko predebela. Kondicijo ocenjujemo vizualno od zadaj in od strani ter s palpacijo določenih delov telesa.

Posebno pozornost posvečamo trnastim in prečnim podaljškom ledvenih vretenc, kolčni in sednični grči ter področju med obema grčama. Poleg tega ocenjujemo področje ob nasadišču repa (glej sliko 1). Ne zadostuje ocena le enega od teh področij, treba je oceniti vse in dati oceno. Krave morajo ob ocenjevanju stati. Velikost, pasma, mlečnost in zdravstveno stanje živali ne vplivajo na oceno kondicije.

Krave imajo ob koncu dobe presušitve in v začetku laktacije znižano konzumacijo suhe snovi (SS). V zadnjih tednih pred telitvijo je to znižanje lahko tudi 30 %. Konzumacija krme pa ne doseže viška vse od 9. do 13. tedna laktacije. Tako doseže konzumacija SS v prvem tednu po telitvi okrog 65 % maksimalne konzumacije. Zato je v tem obdobju treba uravnati obrok in povišati koncentracijo energije v obroku (4). Kljub temu krave nekaj dni pred telitvijo in nekaj tednov po telitvi niso sposobne zaužiti toliko energije, da bi pokrile potrebe, kar imenujemo negativna energetska bilanca. Za pokritje teh potreb krave v tem obdobju uporabljajo kot vir energije telesne rezerve. Telesna kondicija nam pove, kolikšne so telesne rezerve, ki so na razpolago živali. V zgodnji laktaciji 1 kg telesne maščobe zagotovi energijo, ki je potrebna za sintezo 7 kilogramov mleka. Če krave porabijo kot vir energije več kot 1 kg maščobnega tkiva dnevno, zlasti v prvih 14 dneh laktacije, pride do prekomernega nabiranja maščob v jetrih (zamaščena jetra). Posledica tega je lahko ketoza in podaljšan interval do koncepcije (3).

Izredno pomembna je ugotovitev, da hitreje kot krava doseže maksimalno konzumacijo po telitvi, hitreje pride iz negativne energetske bilance in hitreje se vrne v normalen reprodukcijski cikel (7). Prva ovulacija se pojavi šele 8 do 24 dni po tem, ko negativna energetska bilanca doseže najnižjo točko. To je običajno okoli 2 tedna po telitvi (8). Zato je treba storiti vse, da krava po telitvi čimprej doseže maksimalno konzumacijo suhe snovi. Visoka mlečnost sama po sebi ni razlog za prekomerno izgubo kondicije, če je program prehrane pravilno uravnan. V poskusih je bilo ugotovljeno, da krave, ki imajo ob telitvi kondicijo več kot 4, pogosteje težko telijo, zaužijejo manj krme po telitvi in po porodu hitreje zgubljajo kondicijo, kar je eden od razlogov, da pogosteje zbolijo za presnovnimi boleznimi, kot sta zamaščenje jeter in ketoza.

Opis posameznih ocen telesne kondicije

Ocena 1: Posamezni trnasti podaljški so dobro vidni in dajejo ledvenemu delu hrbtenice videz žage. Močno izstopajo tudi poševni podaljški ledvenih vretenc, vidimo več kot polovico njihove dolžine. Mednje lahko potisnemo prste, če pa jih potisnemo podnje, poševni podaljški ledvenih vretenc dajejo videz police. Prehod od trnastih do prečnih podaljškov ima izrazito oglat videz. Obe grči sta zelo skromno pokriti s tkivom in sta ostri. Področje med obema kostema ima obliko črke V. Področje nasadišča repa ni zapolnjeno z maščobnim tkivom in daje videz vdolbine (1).

Ocena 2: Posamezni trnasti podaljški so še vedno dobro vidni, vendar so na otip bolj topi. Hrbtenica nima več tako izrazitega videza žage. Polovica poševnih podaljškov je vidna. Z lahkoto čutimo vsak posamezen podaljšek. Videz police je še prisoten. Prehod od trnastih do prečnih podaljškov je izrazito konkaven, vendar ni oglat. Obe grči sta še vedno izraziti. Področje med kostema nima več tipične oblike črke V. V nasadišču repa je manjša količina maščobnega tkiva, kar mu daje obliko črke U (1).

Ocena 3: Trnasti podaljški hrbtenice dajejo videz zaokroženega slemena, vendar so posamezni podaljški še vedno vidni. Posamezne trnaste in prečne podaljške čutimo ob šibkem pritisku. Vidnega je manj kot četrtina prečnega podaljška. Videza police skorajda ni več. Prehod od trnastih do prečnih podaljškov daje videz gladke konkavne krivulje. Obe grči sta vidni, toda bolj zaobljeni in gladki. Vdolbina ob nasadišču repa je plitva (1).

Ocena 4: Trnasti podaljški hrbtenice niso več vidni in so zaobljeni ter gladki. Posamezni trnasti in prečni podaljški so zaobljeni in jih med seboj ločimo le z močnim pritiskom. Prehod od trnastih do prečnih podaljškov je skoraj raven. Videz police izgine. Obe grči sta zaobljeni in področje med njima je ravno. Področje nasadišča repa je zaobljeno (1).

Ocena 5: Zgradba skeleta hrbtenice, kolčne in sednične grče, prečnih in trnastih podaljškov ni več opazna. Greben hrbtenice je rahlo konveksen. Izraziti so depoji maščobe v podkožju. Nasadišče repa je zalito z maščobnim tkivom (1).
Želena kondicija v različnih obdobjih laktacije

Zaradi negativne energetske bilance krave v zgodnji laktaciji zgubljajo kondicijo, vendar naj ne bi zgubile več kot 0,75 točke, kondicija pa naj ne bi padla nižje od 2,5 do 3. Krave, ki zgubijo 1 točko ali več, so v večji nevarnosti, da imajo po telitvi reprodukcijske motnje in da zbolijo za metaboličnimi boleznimi. Po približno 4 tednih laktacije naj krave ne bi več izgubljale kondicije. Sočasno bi morala tudi količina zaužite suhe snovi tako narasti, da bi pokrila potrebe živali. Pri zdravih kravah bo trajalo naslednjih 8 tednov, da bodo ob pravilnem krmljenju začele pridobivati kondicijo (pri 12 tednih laktacije) (1). V pozni laktaciji morajo krave pridobiti kondicijo, tako da so presušene s kondicijo 3,25-3,75. V tej dobi je pridobivanje kondicije najbolj gospodarno, ker so metabolične potrebe najnižje. Potrebe po energiji so nižje zaradi nižje mlečnosti, potrebe zarodka pa še niso povišane. Krave ne smejo prekomerno pridobivati kondicije niti ne smejo pridobiti premalo kondicije. Oboje bo negativno vplivalo na produktivnost v naslednji laktaciji. Pozna laktacija je torej pravi čas za uravnavanje kondicije.

Med presušitvijo krave ne smejo niti pridobivati niti zgubljati kondicije (5).
 

doba laktacije

priporočena kondicija

< 60 dni

2.50-3.25

61-120 dni

2.50-3.00

120-210 dni

2.75-3.25

> 211 dni

3.00-3.50

presušene krave

3.25-3.75


Tabela 1: Priporočene vrednosti kondicije glede na dobo laktacije (1)
Priporočene vrednosti kondicije

Graf 1: Prikaz območja kondicije, v katerem naj bi bile krave v različnih obdobjih laktacije oziroma v presušitvi.

Interpretacija dobljenih ocen

Kondicija v presušitvi in ob telitvi: Krave, ki telijo z ekstremno kondicijo, imajo večjo možnost za zdravstvene in reprodukcijske motnje po telitvi ter dosegajo nižjo mlečnost (nižja sta vrh laktacije in celotna mlečnost v laktaciji) (1).

Krave, ki telijo z nizko kondicijo (manj kot 3), so zaužile premalo energije v pozni laktaciji in /ali v dobi presušitve. Laktacijska krivulja teh krav je lahko preveč položna: vrh laktacije je prenizek, perzistenca pa je dobra (1). Zavedati pa se moramo, da vsak dodaten kilogram mleka na višku laktacije vodi k dodatnim 200-250 kilogramom mleka v celotni laktaciji (2). Te krave so tudi kandidatke za slabe reprodukcijske rezultate. Za dosego maksimalne mlečnosti je treba povečati zaužito energijo. Kondicijo je med presušitvijo primerne dolžine težko uravnavati, med njo je mogoče doseči povišanje največ za 0,5 točke.

Krave, ki telijo s kondicijo nad 3,5, kažejo na preveč zaužite energije med pozno laktacijo in /ali med presušitvijo. Predebele krave imajo rezerve maščob, ki jih po telitvi, v dobi negativne energetske bilance, izkoristijo za proizvodnjo mleka. Laktacijske krivulje teh krav imajo visoke vrhove in slabšo perzistenco. Predebele krave pogosto težje telijo, imajo slabšo konzumacijo suhe snovi po telitvi, hitreje in bolj zgubljajo kondicijo po telitvi. Pri njih so pogostejše motnje v reprodukciji, metabolične, digestivne in infekcijske bolezni. Pogosto so predebele tiste krave, ki so imele zdravstvene težave, kot so mastitis, neplodnost itd., v predhodni laktaciji. Posledica teh je lahko prezgodnja presušitev, kar vodi v daljšo dobo presušitve in v prekomerno rejenost živali. Večine teh težav se lahko znebimo, če v pozni laktaciji in v dobi presušitve krmimo uravnotežen obrok. Ne priporoča se zniževanje telesne teže med dobo presušitve, ker to vodi v mobilizacijo maščob in nabiranje le-teh v jetrih ter v s tem povezane metabolične motnje (zamaščenost jeter, ketoza, ležanje ob porodu ...)

Manjša odstopanja od idealne kondicije ob telitvi (3 do 3,25 ali 3,75 do 4) niso velika težava, če je obrok po telitvi uravnotežen (1).

Zgodnja laktacija: V zgodnji laktaciji je najpomembnejše, vendar tudi najtežje, maksimalno povečati konzumacijo suhe snovi, tako da je negativna energetska bilanca čim manjša in da s tem tudi spremembe v kondiciji niso prekomerne. Pomembnejše so namreč spremembe v kondiciji kot sama kondicija ob določenem času. Krave, ki zgubijo več kot eno točko, ne molzejo toliko, kot bi lahko, ne zaužijejo ali ne izrabijo dovolj energije in so bolj nagnjene k metaboličnim motnjam. Potrebno je preveriti prehrano in zaužito suho snov.

Krave, ki zgubijo manj kot 0,5 točke v prvih 4 tednih po telitvi, slabo izkoriščajo telesne rezerve za sintezo mleka in tudi ne molzejo toliko, kot so zmožne (1).

Sredina laktacije: Okoli 12. tedna laktacije naj bi krave ponovno začele nabirati telesne rezerve in kondicija naj bi postopno spet naraščala. Priporočena kondicija je med 2,75 in 3,25. Če kondicija v tem času ne narašča, potem krave ne dobijo dovolj energije in treba je ugotoviti vzrok. Če pa je kondicija višja kot 3,5, je treba znižati zaužito energijo, da se izognemo predebelim kravam in s tem povezanimi težavami (1).

Pozna laktacija: Med pozno laktacijo naj bi kondicija dosegla vrednost 3,5 (priporočena kondicija ob presušitvi) in taka ostala do telitve.

Pogostost ocenjevanja

V naših razmerah je zaradi majhnih čred izvedljivo in priporočljivo ocenjevanje kondicije enkrat mesečno. Poleg tega naj bo vsaka krava ocenjena ob presušitvi in ob telitvi. Kondicijo ocenjujemo pri kravah in telicah. Telice s previsoko kondicijo pogosteje težje telijo, lahko pa imajo tudi zakasnjen razvoj mlečne žleze. Kondicijo telet ocenjujemo pri 6 mesecih starosti; tako ugotovimo, če pridobivajo težo prepočasi ali prehitro. Poleg tega ocenimo kondicijo telic 2 meseca pred telitvijo in ob telitvi (6). Rezultate zapisujemo, ker le tako lahko spremljamo spremembo kondicije skozi laktacijo in ugotovimo, v kateri dobi najpogosteje delamo napake v prehranjevanju krav. Pogosto sta to dobi pozne laktacije in presušitve, ko nam krave dajejo manj ali nič mleka in jim ne posvečamo dovolj pozornosti.

Naše mlekarice so prepogosto predebele in včasih tudi presuhe, njihova kondicija med laktacijo pa preveč niha; ne zavedamo se dovolj, kakšen vpliv ima to na zdravstveno stanje, reprodukcijske sposobnosti, mlečnost in ekonomičnost posameznih rej.

Z ocenjevanjem telesne kondicije lahko z malo truda in nekaj znanja izrazito izboljšamo donose na naših kmetijah.

1. A. Skidmore, K. A. M. Peeters, C. J. Sniffen, A. Brand. Monitoring Dry Period Management. Herd Health and Production Management in Dairy Practice 1996; 191-97.

2. S. Mason.  Condition Score Your Cows. Dairy Management Fact Sheets.

3. J. F. Cote.  Health Management Practices for Dry Dairy Cows.

4. L. E. Chase.  Management of the Transition Cow. The Penn Annual Conference 1996.

5. G. Selk. Monitoring the Dairy Cow Condition.

6. J. F. Keown.  How to Body Condition Score Dairy Animals 1996.

7. R. Grant, J. Keown.  Feeding Dairy cattle for Proper Body Condition Score.

8. A. Brand , M Varner. Monitoring Reproductive Performance: Execution. Herd Health and Production Management in Dairy Practice 1996; 293-311.

9. J. D. Ferguson.  Implementation of a Body Condition Scoring Program in Dairy Herds. The Penn Annual Conference 1996.

10. P. H. Robinson. Managing Early Dry Transition Dairy Cows.

11. R Parker.  Using Body Condition Scoring in Dairy Herd Management.

Delite s prijatelji na: