Oskrba z rudninskimi snovmi vpliva na mlečnost krav
Mateja Ratiznojnik, dr.vet.med.
Gospodarnost prireje mleka je odvisna od mlečnosti krav, sestave mleka ter plodnosti in zdravstvenega stanja živali v čredi. Ustrezna oskrba molznic z rudninskimi snovmi je le eden in pogosto tudi najcenejši ukrep, s katerim lahko neposredno vplivamo na vse omenjene dejavnike in tako izboljšamo ekonomiko reje. Danes se namreč ve za vsako posamezno rudnino, kakšna je njena funkcija in kakšni so znaki pomanjkanja na posameznem področju (reprodukcija, mlečnost, prirast).
V tem prispevku se bomo dotaknili motenj v laktaciji, ki nastanejo zaradi neustrezne oskrbe krav z rudninskimi snovmi. Le teh v obroku nemalokrat primanjkuje in potreben je le skrbno izbran mineralno vitaminski dodatek (MVD), ki optimalno pokrije zahteve živali in omogoči zdravje mlečne žleze, kakor tudi optimalno proizvodnjo mleka in dobro mlečno vztrajnost.
Molznice potrebujejo prehransko uravnotežen obrok
Krave molznice za zdravje mlečne žleze, maksimalno mlečnost in pravilen potek laktacijske krivulje potrebujejo prehransko uravnotežen obrok, ki pokriva vse njihove potrebe po vseh hranljivih snoveh - ne le po beljakovinah, energiji ter surovi vlaknini, pač pa tudi po vitaminih in rudninskih snoveh v pravilnih količinah in razmerjih. Rudninske snovi so v prehrani esencialne - torej nujno potrebne in brez njih življenje ni možno. Imajo izredno pomembne funkcije v presnovi: so gradniki celic in tkiv, pogosto so deli koencimov ali encimov, sodelujejo pri vzdrževanju kislinsko-baznega ravnotežja, osmotskega tlaka v celicah, prenašajo živčne impulze… Nekatere imajo več različnih vlog, nekatere pa tudi le eno.
Do neustrezne oskrbe z rudninami, kar pomeni premalo, preveč ali neustrezno razmerje med njimi, prihaja zaradi neustrezno izbranega MVD, premajhnih količin MVD ali nerednega krmljenja z njim. Potrebno se je namreč zavedati, da še tako skrbno izbran doma pridelan obrok živali ne bo ponudil vseh nujno potrebnih hranilnih snovi in so dodatki obvezen del prehrane. Vsebnost rudnin v doma pripravljeni krmi namreč zavisi od številnih dejavnikov: različne vrste rastlin vsebujejo različne količine rudnin, kakor je v različnih delih iste rastline vsebnost rudnin različna. S starostjo rastline oziroma razvojno fazo rasti se koncentracija rudnin spreminja, ravno tako podnebne in vremenske razmere vplivajo na njihovo vsebnost in nikakor ne smemo zanemariti še same tehnologije pridelave krme, kajti z napačno tehniko lahko rudninsko vrednost krme bistveno poslabšamo. Vse te zakonitosti so značilne za vsako kmetijo posebej in zato ustrezna oskrba živali predstavlja poseben izziv za rejca.
Pomembna je zadostna ješčnost
V telesu krav so prisotni številni mehanizmi, ki skrbijo, da so vse rudninske snovi v krvi in tkivih stalno v potrebni fiziološki koncentraciji. Če jih v obroku ni dovolj ali niso v pravilnih razmerjih, se to najprej pokaže v nižji mlečnosti krav in slabi mlečni vztrajnosti, pojavljajo se reprodukcijske težave in splošna imunska odpornost je oslabljena. Da krava zaužije zadostno količino rudninskih snovi, je pomembna (poleg same koncentracije rudnin v obroku) zadostna ješčnost. Faktorji, ki močno zmanjšajo zauživanje krme so npr. različna bolezenska stanja, veliko lignina v obroku, nizka količina beljakovin (pod 7%). Na ješčnost pa vpliva tudi količina rudninskih snovi v obroku: pri njihovem pomanjkanju živali pojedo manj krme kot so je sposobne zaužiti in s tem dobe premalo energije in beljakovin za pokrivanje lastnih potreb in proizvodnjo mleka. Ker se zaradi pomanjkanja rudnin vampovi mikrobi ne morejo optimalno razmnoževati in opravljati svoje funkcije - prebave, imajo te živali obenem zmanjšano prebavljivost že tako zmanjšane količine zaužite krme in tako se tudi te hranljive snovi v telesu slabše izkoriščajo, kar spet privede do zmanjšane prireje in mlečnosti.
Rudninske zahteve krav so v največji meri odvisne od njihove proizvodnosti in molznica mora kontinuirano, torej vsakodnevno dobivati zadostne količine rudnin v obroku, da lahko tvori telesne rezerve v tkivih in organih. Ko je enkrat vnos rudninskih snovi iz kakršnihkoli razlogov premajhen (zmanjšana ješčnost, pomanjkanje v obroku), se aktivirajo homeostatski mehanizmi in deficit organizem med drugim poizkusi uravnotežiti z zmanjšanim izločanjem rudnin v svojih izločkih - tudi mleku. Na primer, za večino rudnin v sledovih velja, da se zmanjša njihova količina v mleku, kadar je njihov vnos s krmo preskromen. Za makrorudnine, kot so kalcij (Ca), fosfor (P), natrij (Na) in kalij (K) pa velja, da ostane njihova koncentracija v mleku približno enaka, vendar krave proizvedejo skupno manjšo količino mleka - le tolikšno, za kolikor kg mleka je dovolj neke rudnine. Poznano je, da se s kg mleka s 4% mlečne maščobe izloči 1,22 g Ca in 0,99 g P. Tako krave z visoko količino mleka posledično zahtevajo večje količine Ca in P v krmi kot krave z nizko mlečnostjo, kajti mleko je bogato predvsem s tema elementoma; vendar tudi potrebe po kaliju ima molznica zelo visoke, kajti le ta je zastopan v najvišji koncentraciji v mleku - s kilogramom se ga izloči 1,5 g.
Zatorej: če je v obroku na voljo zadostna količina rudnin, bo krava z njimi tvorila takšno količino mleka, kot jo je sposobna v določenem laktacijskem obdobju.
Pomanjkanje nekaterih rudnin v obroku
Izguba apetita in slaba rast pri mladih živalih in hujšanje pri odraslih živalih so karakteristične za pomanjkanje fosforja v obroku pri vseh vrstah živali. V poskusu, kjer so krave dobivale krmo s prenizko vsebnostjo fosforja v krmi se je količina zaužite suhe snovi zmanjšala tudi do 40 odstotkov v primerjavi s kontrolno skupino. Neješčnost se lahko razvije takoj, ali šele za nekaj tednov ali mesecev, odvisno od jakosti pomanjkanja fosforja. Pri deficitarnih živalih so obenem ruminacije zelo slabe in tihe.
Pri pomanjkanju fosforja v obroku opisujejo naslednje mehanizme povratne zveze, ki vplivajo na center za sitost in tako zmanjšajo zauživanje krme:
- nizka količina P v vampu zmanjša razgradnjo surove vlaknine, ker zmanjša mikrobno aktivnost,
- nizka količina P v vampu zmanjša mikrobno sintezo beljakovin, kar zmanjša črevesno absorbcijo aminokislin; s tem kravi primanjkuje aminokislin in beljakovin za gradnjo tkiv in prirejo,
- nizka količina P v metabolno aktivnih tkivih (npr. mišice in jetra) se kaže z zmanjšano RNA sintezo in zmanjšano metabolično aktivnostjo celic.
Podobno pomanjkanje kalija pri kravah v laktaciji privede do zmanjšanja zauživanja krme in vode in k zmanjšani mlečnosti. Tudi pomanjkanje magnezija, ki se pojavlja zelo pogosto, se kaže z zmanjšano ješčnostjo in zmanjšano proizvodnostjo, ki je lahko v povezavi z zmanjšano prebavljivostjo celuloze. Pomanjkanje žvepla ravno tako zmanjša zauživanje krme. Mikrobi v vampu pretvarjajo anorgansko žveplo v organsko obliko - žveplo vsebujoče aminokisline, ki jih uporabijo za sintezo mikrobnih beljakovin. In če v krmi ni dovolj žvepla, vampovi mikrobi ne delujejo normalno, zmanjšana je prebavljivost krme in zmanjšana poraba amoniaka v vampu, kar deluje neugodno na cel organizem. Zmanjša se tudi proizvodnja mleka. Živali v laktaciji zahtevajo več joda v prehrani, kot tiste, ki to niso, kajti približno 10 odstotkov od zaužitega se ga izloči z mlekom. Dlje časa trajajoče pomanjkanje joda se spet pokaže z zmanjšano ješčnostjo, zmanjšana je količina mleka kakor tudi količina mlečne maščobe.
Pomanjkanje cinka se kaže z zmanjšano ješčnostjo in slabšo izkoristljivostjo hranilnih snovi iz krme (ker mikrobi v vampu rabijo cink za svojo rast). Krma potuje skozi prebavila bolj počasi in tako živali v pomanjkanju slabše rastejo. Papile v vampu prekomerno poroženevajo, zaradi česar sta prebava in izkoristek hranljivih snovi poslabšana. Prekomerno poroženevanje se lahko kmalu pojavi tudi na koži seskov, v seskovem kanalu pa sama koža poroženeva nepravilno, s čimer oslabi fizična bariera mlečne žleze, mikrobi pa lažje vdrejo v njen parenhim in povzročijo mastitis.
S prehrano lahko dvignemo imunsko odpornost
Ustrezna oskrba z rudninami ima pozitiven vpliv tudi na samo zdravje mlečne žleze in število somatskih celic. Tukaj je predvsem pomembna oskrba z mikrorudninami; le te so pomembne za diferenciacijo, aktivacijo in delovanje številnih imunskih celic, ki, kot vse druge celice, zahtevajo ustrezno in zadostno oskrbo s hranljivimi snovmi. Pomanjkanje določenih mikrorudnin se kaže z zmanjšanim izločanjem zunanjeceličnih snovi, ki spodbujajo delovanje imunskih celic proti patogenom. Tukaj imajo glavno nalogo pred obrambo predvsem imunske celice iz skupin makrofagov in nevtrofilov in če je zmanjšana njihova funkcija, se poveča pojavnost mastitisa. Z dodajanjem bakra, cinka in selena v obrok se pri molznicah zmanjša število kliničnih in subkliničnih mastitisov, če pa se mastitis že pojavi, pa poteka v blažji obliki, njegovo zdravljene pa je hitrejše. Bistveno se zniža tudi število somatskih celic. Če je mlečna žleza molznice zdrava, pa proizvede višjo količino mleka in njena laktacijska krivulja upada počasi, skladno s fazo tedna laktacije.
Odločitev o uporabi MVD
Pomen dodajanja rudninskih snovi v prehrano so spoznali že pred časom, kajti kakor so ugotovili in poročali, so njihovi dodatki izboljšali ješčnost, proizvodnjo mleka in ugodno vplivali na zdravstveno stanje krav. Z navedbo dejstva, da z mineralno izravnavo obroka rejec lahko dvigne mlečnost za 25 odstotkov, puščam vsakemu posamezniku odprto vprašanje o smiselnosti uporabe MVD v lastni reji.
