Med poletnimi vročinami so krave molznice pogosto izpostavljene vročinskemu stresu. Ta se kaže s poslabšanje prireje: zmanjša se količina proizvedenega mleka in njegova kakovost je slabša, v večji meri se pojavljajo reprodukcijske težave ter nekatere infekcijske in presnovne bolezni. Še posebej so prizadete krave z večjo mlečnostjo in tiste v sredini laktacije. Izrazito obremenilen vročinski stres lahko vodi tudi do smrti živali zaradi pregrevanja.

Vročinski stres povzroča v rejah krav molznic precejšno škodo. Poznamo nekaj tehnoloških in prehranskih rešitev, s katerimi lahko rejci pomagajo kravam vročinski stres blažiti in tako v čim večji meri ohraniti visoko mlečnost in dobro zdravstveno stanje. V prispevku bomo pregledali vzroke za vročinski stres, njegove znake, škodljive posledice in naredili kratek povzetek prehranskih rešitev.

Molznice se počutijo optimalno pri nižjih temperaturah
Molznice se najbolje počutijo  v temperaturnem razponu med -4 oC in 18 oC.   Znotraj omenjenih temperatur se molznica počuti optimalno in njena telesna temperatura je znotraj fizioloških vrednosti. Za razliko od visokih, krave zelo dobro prenašajo zelo nizke temperature vse do -40oC, če ni vetrovno in če so navajene. Do vročinskega stresa in njegovih posledic pa pride v primeru visokih temperatur, ko molznice več ne morejo sproti regulirati svoje telesne temperature, spremeni se jim počutje in začno se pregrevati. Pojav vročinskega stresa je odvisen predvsem od trenutne temperature okolja in vlažnosti zraka. Pri visoki vlažnosti se lahko vročinski stres pojavi že pri temperaturah nad 20°C, temperatura 25 oC pa je pogosto omenjena kot kritična, nad katero je potrebno začeti izvajati ukrepe za blaženje vročinskega stresa.

Hujši kot žival čuti stres, večja je ekonomska škoda, ki jo ta povzroča.

Škoda  kot že v uvodu omenjeno nastaja zaradi izpada dohodka na številnih področjih prireje in zdravja živali:  zmanjšana je prireja mleka celo za 20 ali še več odstotkov, kvaliteta mleka je poslabšana zaradi nižjih koncentracij beljakovin, maščobe in laktoze, motena je reprodukcija na vseh možnih področjih (koncepcija včasih celo enaka nič, podaljšan je poporodni premor, povišana zgodnja embrionalna smrtnost, prezgodaj se rojevajo šibka teleta, posteljica pogosteje zaostaja). Nadalje  pojavljajo se presnovne bolezni kot sta ketoza in acidoza, zadnja se kaže z vnetjem parkljev in posledičnim šepanjem, značilen za poletno vročino pa je tudi padec splošne odpornosti, ki se odrazi s pojavom povišanih somatskih celic v mleku in t.i. poletnimi mastitisi. Izločitve živali iz reje zaradi omenjenih vzrokov so prepogoste in bi jih lahko preprečili.

Skrbno opazovanje je samo ponudilo rešitve
Krava ob visokih temperaturah spremeni svoje običajne vedenjske vzorce (išče senco, več počiva), spremeni pa tudi način prehranjevanja; posnemanje načina prehranjevanja nam pomaga pri izvajanju ukrepov za blaženje vročinskega stresa.

Krave v vročini pojedo manjšo količino suhe snovi krme na dan kot običajno. Manj zaužite krme pomeni manjšo tvorbo metabolne toplote in s tem lažje uravnavanje telesne temperature. Slaba stran tega sicer je, da so posledično živali slabše oskrbljene z vsemi nujno potrebnimi hranilnimi snovmi za prirejo in ohranjanje dobrega zdravja. Vendar v naravi ima preživetje prednost pred prirejo. V primerih blažjega vročinskega stresa se ješčnost zmanjša za okrog 10%, v primerih hujšega vročinskega stresa pa celo od 25 do 30%.  Ker zaradi pomanjkanja energije začnejo živali črpati telesne rezerve, za kar so še posebej občutljive debele predstavnice, se poveča nevarost za ketozo.

Krave se v vročini prehranjujejo večkrat dnevno z manjšimi količinami krme naenkrat. Raje se prehranjujejo pozno zvečer, ponoči in zgodaj zjutraj, ko vročina popusti.  Krmo tudi posebej prebirajo, preprosto povedano določeno krmo izbirajo rajši kot drugo. Če jim damo na voljo neomejene količine močne in voluminozne krme, bodo raje izbrale močno krmo. Približno 40 - 80% vse toplote, ki nastane v telesu, je povezano z zaužitjem obroka in njegovim prebavljanjem. Količina sproščene toplote je odvisna od vrste krme in še posebej veliko toplote nastane pri obrokih z velikim deležem voluminozne krme. To je razlog, da molznice preferno izbirajo močno krmo kot so žita, koruza in beljakovinska krma, ki med procesi prebave tvorijo manj toplote, s čimer poskusijo zmanjšati  nastajanje odvečne toplote v telesu. Ta način izbire sicer ni ravno najboljši, saj zaradi preveč zaužitih koncentratov pojedo premalo voluminozne krme, kar pa povečuje tveganje za nastanek acidoze.

Kako prepoznamo vročinski stres
Rejec lahko prepozna, da privezane krave doživljajo hujši vročinski stres po naslednjih znakih: pojedo manj krme kot običajno in manj prežvekujejo, pijejo ogromne količine vode, pospešeno dihajo, celo več kot 100 vdihov/min oziroma sopejo, močneje se potijo in se slinijo. Če izmeri telesno temperaturo  živali, je ta dvignjena nad normalno, to je nad 39.0 oC. Če se lahko živali prosto gibajo, rejec lahko opazi še nekaj  dodatnih znakov, krave so nemirne in iščejo senco, legajo na hladnejše površine, se izogibajo stiku z drugimi živalmi…

Krmljenje v obdobju visokih temperatur
V obdobju visokih temperatur je skrbno načrtovanje prehrane zelo pomembno. S prilagojenim režimom krmljenja moramo poskrbeti za to, da izboljšamo ješčnost in samo prebavo. Ker živali v obdobju vročinskega stresa pojedo manj krme, jim je potrebno ponuditi kakovosten, dobro prebavljiv obrok, ki vsebuje veliko hranilnih snovi za tvorbo energije in beljakovin. Ta obrok mora imeti več hranilnih snovi v manjšem volumnu kot običajno. To  dosežemo tako, da povečamo dnevni obrok močne krme,  a pri tem moramo paziti, da močna krma ne preseže ene polovice ali maksimalno 60% suhe snovi celotnega obroka. Preveč koncentratov namreč lahko povzroči zakisanje vampa in acidozo ter številne nezaželjene posledice in dodatne stroške.

V obroku naj bo  dovolj surovih beljakovin, to je 36 - 40%, te pa naj imajo 60% prebavljivost v vampu. Delež surove vlaknine iz osnovne krme mora biti minimalno 18%, saj je zadostna količina vlaknine nujno potrebna za pravilno delovanje in kontrakcije vampa. Skupna količina maščobe naj bo 6 - 7% sušine celotnega obroka, od tega naj bo 5% maščob surovih, ostala 2% pa v zaščiteni obliki. Nekateri rejci si sami preračunavajo in sestavljajo obroke, kateri pa tega znanja nimajo, naj prosijo, da jim obrok pripravijo njihovi svetovalci za prehrano.

Ker krava izbira zauživanje močne krme pred voluminozno, obstaja nevarnost, da bo zaužila premalo surove vlaknine in zbolela za acidozo. Če kravam ponudimo enolončnico, enakomerno mešanico koncentrirane in voluminozne krme, lažje poskrbimo za ustrezna razmerja med zaužito močno in voluminozno krmo in s tem zmanjšamo možnost, da krava poje preveč močne krme. Če razmerje med maščobami in beljakovinami v mleku pade pod 1.1, nam je ta številka razmeroma zanesljiv pokazatelj, da struktura obroka ne ustreza in je potrebna poprava obroka.

V praktičnih primerih se priporoča, da naj imajo živali skozi cel dan na voljo manjše količine krme. Glavno krmljenje dveh obrokov prestavimo na hladnejši del dneva pred sončnim vzhodom in po zahodu, to je na zgodaj zjutraj med 4 in 6 uro ter zvečer med 9 in 11 uro; ta ukrep precej izboljša zauživanje krme in oskrbo s hranilnimi snovmi. Venomer pazimo, da je krma vsakokrat sveža, še posebej moramo biti pazljivi pri silirani krmi, da ne pride do njenega pregrevanja in plesnenja. 
Pomembno je še, da imajo molznice na voljo  krmo tudi preko noči, ko so temperature nižje in imajo zato boljši apetit. Kot učinkovito se je izkazalo polivanje krme v jaslih z vodo - s tem ukrepom lahko ne le dvignemo ječnost živali, pač pa se živali z zaužito dodatno količino vode tudi lažje ohlajajo. 

Poleg priporočenega režima krmljenja naj velja še opozorilo, da mora imeti molznica na voljo še neomejene količine vode za konzumacijo.

Zaključek
S pravilnim pristopom  lahko omilimo negativne vplive vročinskega stresa in ohranimo boljšo proizvodnost in zdravje živali. Če bodo rejci poučeni o vročinskem stresu, ga bodo tako lahko sami prepoznali in po svojih zmožnostih tudi ukrepali. Vsekakor se je potrebno zavedati, da samo prilagojen režim krmljenja ne bo veliko prispeval k izboljšanju proizvodnosti. V prvi vrsti je potrebno vedno najprej vzpostaviti ugodno temperaturno okolje, šele nato je na vrsti prilagoditev obroka. Rešitve so dokaj preproste, od rejca zahtevajo le nekaj sprememb v dnevni rutini. Kako pripravljen pa je sam pristopiti k režimu krmljenja, pa je seveda odvisno le od njegove motivacije.

Delite s prijatelji na: