05/03/2019

Zdravje, Zanimivo, Novice

Odpornost na protimikrobna sredstva (antibiotična rezistenca), tj. odpornost patogenih mikroorganizmov, ki lahko preživijo izpostavljenost določenemu zdravilu, ki bi jih običajno ubila ali ustavila njihovo razmnoževanje, je naraven proces. Prekomerna uporaba protimikrobnih zdravil je dosegla nivo, na katerem se rezistenca oz. odpornost samo še razvija in širi ter omogoča razvoj tako imenovanih „superbakterij“ (tj. bakterij, ki jih je težko ali nemogoče zdraviti z že obstoječimi zdravili). Ocenjuje se, da vsako leto zaradi odpornosti bakterijskih sevov na zdravila umre okoli 700.000 ljudi. Če ne bomo ukrepali, se bo število smrtnih primerov zaradi protimikrobne odpornosti do leta 2050 povečalo na 10 milijonov življenj vsako leto (slika 1; O'Neil, 2016). Zato je ključnega pomena zaustavitev nepotrebne uporabe antibiotikov pri ljudeh in živalih.

Slika 1: Umrli zaradi protimikrobne odpornosti (AMR) vsako leto (O'Neil, 2016)

V krmi so se za spodbujanje rasti v preteklosti uporabljali antibiotiki, vendar so bili v Evropi leta 2006 prepovedani. Prepoved se je zgodila pozneje kot v drugih državah, kot na primer na Švedskem (1986) in na Danskem (2000). Obstaja širok spekter ukrepov, ki jih je mogoče sprejeti za zmanjšanje uporabe protimikrobnih sredstev v živinoreji, kot so: sprejemanje ukrepov za biološko varnost, uporaba strogih ukrepov za nadzor bolezni (npr. cepljenje) in uporaba sestavin oz. dodatkov za krmo, ki zmanjšujejo razpoložljivost snovi za rast bakterij in s tem povečajo učinkovitost izkoristljivosti krme. V zadnjih letih so veterinarji, kmetje in podjetja za proizvodnjo krme vložili ogromno prizadevanj za zmanjšanje prodaje protimikrobnih zdravil za proizvodne živali.

Poročilo o evropskem nadzoru nad veterinarskimi protimikrobnimi zdravili (ESVAC)

Na Sliki 2 je prikazana skupna prodaja protimikrobnih zdravil za proizvodne živali od leta 2010 do 2016 v EU. V tej številki so količine prodanih veterinarskih protimikrobnih sredstev (v tonah) korigirane za število ogroženih živali, ki so bile tvegane za zdravljenje - enota PCU (enota za korekcijo števila prebivalstva), kar rezultira v prodaji, izraženo z mg / PCU. Skoraj 65% od 25 držav, ki so poročale o prodaji v obdobju 2011–2016, je zmanjšala letno prodajo protimikrobnih sredstev za več kot 5% (razpon 8,7 % do 57,8 %).
 

Slika 2: Celotna prodaja protimikrobnih zdravil za uporabo v veterinarski medicini (mg/PCU) za proizvodne živali med letoma 2010 in 2016 v različnih evropskih državah (ESVAC, 2016)

Nizozemska je zmanjšala prodajo veterinarskih antimikrobnih zdravil za 54 % s 113,8 mg/PCU v letu 2011, na 52,7 mg/PCU v letu 2016. To je rezultat prizadevanj glavnih proizvodnih sektorjev, veterinarjev in vlade pri določanju ciljev za zmanjšanje uporabe antibiotikov v letu 2010. Poleg tega je Nizozemski inštitut za veterinarska zdravila od leta 2013 razvil delovni okvir za spremljanje predpisovanja protimikrobnih zdravil - antibiotikov pri veterinarjih. Francija je v obdobju 2012–2017 izvedla francoski akcijski načrt „EcoAntibio“ in v obdobju 2011-2016 zmanjšala letno prodajo za 38 %. Tudi Nemčija je zmanjšala letno prodajo za 58 % s 211,5 mg/PCU v letu 2011 na 89,2 mg/PCU v letu 2016. Prav tako morajo kmetje v Nemčiji vsakih šest mesecev poročati o pogostosti uporabe protimikrobnih zdravil, a tega ne moremo neposredno povezati z zmanjšanjem prodaje protimikrobnih zdravil. V primeru, da je kmet nad povprečjem vseh kmetij, mora svojo uporabo protimikrobnih zdravil oceniti skupaj z veterinarjem. Prodaja antimikrobnih sredstev v Španiji je precej različno variirala v obdobju od 2010 do 2016. Španija je spremenila svoj sistem zbiranja podatkov o prodaji protimikrobnih sredstev leta 2014, zato podatki zbrani v obdobju od 2010 do 2013 niso neposredno primerljivi z podatki zbranimi v obdobju od 2014 do 2016. Kljub temu je sprejetje Španskega nacionalnega programa proti antibiotični rezistenci v juniju 2014, povzročilo zmanjšanje prodaje protimikrobnih sredstev od leta 2014 do 2014 za 13 %.
Skandinavija je v prodaji protimikrobnih zdravil med najnižjimi. Norveška živinoreja je od leta 1996 že dosegla 25 % zmanjšanje prodaje protimikrobnih zdravil in ima namen še naprej izvajati to v letu 2015 ter do leta 2020 zmanjšati prodajo protimikrobnih sredstev za dodatnih 10 %. Na Danskem je prisotna iniciativa »Rumeni karton«, ki je ciljno usmerjena na prašičerejce, saj ti spadajo v vrh 5-10 % uporabnikov protimikrobnih sredstev. Slednja se je nadalje razvila v razvrščanje protimikrobnih zdravil v tri kategorije, ki so odvisne od različnih faktorjev odvisno od njihove nevarnosti za javno zdravje, s ciljem nadaljevati z zmanjševanjem uporabe protimikrobnih sredstev za 15 % do leta 2018.

Vir: © 2019 Schothorst Feed Research

Prevedla: Larisa Lara Kolarič

Delite s prijatelji na: