Vloga vitamina A in beta karotena v reprodukciji krav molznic

Vitamin A je že dolgo poznan kot esencialna hranilna snov v prehrani domačih živali s številnimi pomembnimi funkcijami. Da vpliva na dober vid, je poznano že iz stare ljudske modrosti – jej korenček, da boš dobro videl. Ta fraza ima dejansko osnovo, saj vitamin A v očesu sodeluje pri nastanku rodopsina, fotoreceptorja za vid in kot posledica pomanjkanja nastane t.i. nočna slepota, poslabšan vid v mraku. Vitamin A sodeluje tudi pri tvorbi in zaščiti epitelnih tkiv in sluznic, pomemben je za rast in razvoj kosti in mišic, deluje kot antioksidant, izboljšuje splošno odpornost organizma, njegov velik pomen pa je tudi v procesih reprodukcije.

Kako krava dobi vitamin A

V rastlinski krmi, ki jo krava zaužije, vitamina A ni. V rastlinah se nahajajo le njegove predstopnje (provitamini), iz katerih se potem po zaužitju v telesu vitamin A sintetizira. Provitamini vitamina A se imenujejo karotenoidi, ki so pravzaprav naravni pigmenti. Delijo se v dve veliki skupini, ksantofile in karotene in so odgovorni za večino naravnih barv, ki se pojavljajo pri nekaterih živalih, predvsem rakih, insektih, ribah in ptičih, potem v rastlinah in pa v živalskih proizvodih (mast, maslo, mleko). Poleg vloge provitamina A karotenoidom pripisujejo tudi antioksidativne lastnosti in ugoden vpliv na odpornost živali.

Vsi zaužiti karotenoidi se v organizmu ne morejo pretvarjati v vitamin A – učinkoviti so le nekateri, predvsem karoteni, a med njimi pa je najbolj učinkovit ß karoten. Ko žival s krmo zaužije provitamin, se v črevesni steni pretvarja v vitamin A in porablja za sprotne potrebe v organizmu, nekaj pa se ga deponira v telesu, predvsem v jetrih in služi kot rezerva. Določen delež karotenov pa se iz črevesa resorbira nespremenjen, cirkulira s krvjo in se enako sproti izkorišča za potrebne funkcije ter tudi deponira kot rezerva.

Preskrba goveda z vitaminom A je odvisna izključno od vsebnosti karotenov – torej predstopnje vitamina A v krmi živali. Od svežih trav jih v največ jih količinah vsebujeta detelja in lucerna. Listi vsebujejo več karotenov kot steblo, s staranjem rastlin pa njihova koncentracija upada. Če se rastlina pokosi še v času cvetenja, bi naj vsebovala dovolj provitaminov. Takoj po odkošnji količina karotenov začne upadati, še posebno veliko jih propade, če sušenje potek tradicionalno na zemlji, pri dehidriranju pa so izgube manjše. Karoteni so precej občutljivi in na zraku in svetlobi hitro oksidirajo (razpadejo) in po nekaj mesecih skladiščenja jih v senu praktično ne najdemo več. Podobno njihove vrednosti upadajo v travnih silažah, zaradi povišane temperature tekom fermentacije in dolgega časa skladiščenja pred prvo uporabo silaže.

V močnih krmilih (zrnje žit, oljnic) so količine karotenov zelo nizke, koruza pa jih obratno vsebuje zelo veliko. Vendar ker se koruza večinoma silira, spet koncentracija upada zaradi fermentacijskih procesov in dolgega skladiščenja. V praksi so primeri, ko rejci krmijo živalim silaže stare tudi dve leti – takrat se več ne moremo pogovarjati o kakšnih vsebnostih provitaminov in vitaminov. Če povzamemo, običajen obrok na kmetiji, ki temelji na travni in koruzni silaži, praviloma ne vsebuje zadostnih količin provitaminov za tvorbo vitamina A, pozimi pa tudi v mrvi njihova vsebnost močno pade, zato je dodajanje vitamina A tako potrebno vsaj pozimi, če že ne skozi celo leto. Krave, ki so poleti na kakovostni sveži travi, pa so verjetno oskrbljene zadostno.

Znaki pomanjkanja vitamina A

Odrasla krava potrebuje za normalno reprodukcijo 110 IU vitamina A/kg t.t./dan. Če ni zadostno oskrbljena, se poleg ostalih znakov pomanjkanja vitamina A pojavijo tudi motnje v plodnosti. Vitamin A je namreč nujno potreben pri ovulaciji, oploditvi in vgnezditvi oplojenega jajčeca, predvsem pa pri materničnem razvoju plodu, zlasti v zadnjem obdobju brejosti. Pri njegovem pomanjkanju maternična sluznica poroženi, zaradi česar je otežena prehrana zarodka, s tem pa tudi njegov normalen razvoj. Znaki pomanjkanja vitamina A se kažejo z zaostajanjem posteljice, s pogini plodov in abortusi, rojevanjem mrtvih ali slabo vitalnih telet, ki so lahko tudi slepa. Tudi če so teleta navidezno zdrava, pogosteje obolevajo za pljučnicami in diarejo. Do pomanjkanja najpogosteje prihaja pozimi ali proti koncu zime, ko krma vsebuje najnižje količine provitaminov, rezerve v organizmu pa so se že potrošile. Z uvedbo sveže zelene krme v prehrano se stanje v hlevu hitro izboljša.

ß karoten, neodvisna esencialna hranilna snov

ß karoten je že omenjeno najbolj aktiven in najbolj pomemben provitamin vitamina A. Pomembno pa je dejstvo, da je obenem od vitamina A neodvisna esencialna hranilna snov, potrebna za dobro splošno odpornost in optimalno plodnost krav. Pozitivno vpliva tudi na mlečnost in niža pojavnost mastitisa ter s tem izboljša kvaliteto mleka. Najvišje količine ß karotena se nahajajo v sveži travi, količine v krvi pa so odvisne izključno od količine ß karotena v krmi. Živali, ki so krmljene s svežo zeleno krmo, ga tako praviloma dobe dovolj. Pri rastlinojedih živalih so količine ß karotena v krvni plazmi dokaj visoke, v fiziološkem razponu od 1,5 – 3,5 mg/L. Vrednosti okrog 3 mg/L so povezane z dobrim zdravstvenim stanjem in dobrimi reprodukcijskimi rezultati v čredi, vendar je dejstvo, da večina krav te vrednosti še zdaleč ne dosega. Avtor ene raziskave je objavil, da so imele krave, tradicionalno krmljene s konzervirano krmo in senom povprečne vrednosti ß karotena 1,3 mg/L, torej celo pod spodnjo fiziološko mejo. Tako nizke koncentracije pa so povezane z neplodnostjo živali in drugimi težavami v reprodukciji.

Funkcija ß karotena

Del zaužitega ß karotena se v črevesju ne spremeni v vitamin A , ampak se nespremenjen resorbira ter prehaja v jajčnike in maternico, kjer se pa lokalno pretvarja v vitamin A, kar bi naj ugodno delovalo na omenjene reprodukcijske organe.

Visoke koncentracije ß karotena se nahajajo predvsem v rumenem telesu. Rumeno telo je tvorba, ki nastane na jajčniku na mestu, kjer je počil folikel, njegova funkcija pa je izločanje progesterona, imenovanega tudi hormon brejosti in je zelo pomemben tekom cele gravidnosti. Pri kravah, ki imajo pomanjkanje ß karotena v krmi, in s tem tudi v krvi, se izločanje omenjenega hormona močno zmanjša, kar pa negativno vpliva na samo preživetje zarodka – pogostejše je zgodne odmiranje zarodkov in pa abortusi. V rumenem telesu vitamina A ni, in ker dodajanje vitamina ni vplivalo na povečanje izločanja progesterona, medtem ko se je izločanje ob dodatni oskrbi krav z ß karotenom bistveno povečalo, je to dokaz, da ima ß karoten od vitamina A neodvisne funkcije.

ß karoten vpliva tudi na vzpostavitev normalnega reprodukcijskega ciklusa po telitvi, ker vpliva na ravnotežje reprodukcijskih hormonov. Pri kravah, so ustrezno oskrbljene z ß karotenom, se ciklus vzpostavi hitreje – zgodnja prva ovulacija pa pomeni zgodnejšo osemenitev živali oz. krajši poporodni premor in večje število telet na kravo. Pri pomanjkanju ß karotena je tudi večja možnost, da folikli ne ovulirajo in ostanejo kot ciste na jajčnikih – vsem rejcem dobro znana težava po telitvi. Pozitivnih učinkov dodajanja ß karotena je še več: živali bolj jasno kažejo znake pojatve, čas od pojatve do ovulacije je krajši, s tem je tudi uspešnost osemenitve izboljšana. Bistveno je zmanjšana verjetnost pojava zaostale posteljice po porodu, in pa involucija (vrnitev v stanje pred telitvijo) maternice je hitrejša.

ß karoten vpliva tudi na samo zdravje telet. Tista teleta, ki s kolostrumom in kasneje mlekom dobijo dovolj ß karotena, zaradi izboljšane odpornosti redkeje obolevajo za drisko in pljučnico in imajo nižjo smrtnost.

Zaključek

Živali, ki so krmljene s svežo krmo, dobijo praviloma dovolj ß karotena in vitamina A. Količine v silažah in mrvi zelo variirajo zaradi postopkov konzerviranja in pa skladiščenja, zato moramo živali dodatno oskrbeti vsaj v obdobjih, ko ne dobivajo sveže zelene krme. Izbalansiranje prehrane z vitaminom A in ß karotenom je ekonomsko upravičeno, kajti ne prinese le ugodnih rezultatov v reprodukciji, pač pa se izboljšata tudi splošno zdravstveno stanje in proizvodnost.

Delite s prijatelji na: