Za optimalno proizvodnost je nujno potreben optimalno delujoč prebavni trakt
V času odstavitve se rejci prašičev neizogibno srečujejo s težavami kot so neješčnost, slabi prirasti ter prebavne motnje, ki se kažejo s pojavom manj ali bolj resne diareje ter pogini pujskov. Glavni dejavnik za pojav slabe proizvodnosti in zdravstvenih težav se skriva v atrofiji črevesnih resic, ki se pojavi v obdobju odstavitve zaradi hkratnega delovanja več dejavnikov, katere navajamo v prispevku. 
Obdobje odstavitve zaznamuje  številne spremembe v življenju pujskov – ti se ločijo od svinje in preselijo v novo okolje ter pomešajo s pujski iz različnih gnezd, kar je povezano z doživljanjem socialnega in okoljskega stresa, spremeni pa se jim tudi prehrana. Prebavni trakt se mora tako začeti prilagajati na novi tip krme, priti mora do sprememb v izločanju in aktivnosti encimov, ki prebavljajo nov tip hranilnih snovi, oblikovati pa se mora tudi nova bakterijska mikroflora. Odstavitev močno prizadene prebavila, predvsem morfološko zgradbo (strukturo) in funkcijo tankega črevesa; črevesne resice se skrajšajo (atrofirajo), zaradi česar se zmanjša absorbcijska površina črevesa, kar je glavni razlog za slabo izkoriščanje krme in motnje v prebavi.

Funkcija in struktura tankega črevesa
Glavna fiziološka funkcija tankega črevesa je prebava krme in absorpcija hranilnih snovi, elektrolitov ter vode, ima pa tudi pomembno sekretorno, metabolno, endokrino (tvorba hormonov), živčno (tvorba nevrotransmiterjev) in imunsko (obramba pred bakterijami, endotoksini in antigeni) funkcijo. Stena v tankem črevesu tvori črevesne resice ali vile (villi intestinales), od 0.5 do 1.5 mm visoke izrastke sluznice, ki segajo v lumen črevesa. Resice so najgostejše v duodenumu in jejunumu, v ileumu pa se razredčijo in tudi skrajšajo. Črevesne resice povečajo površino ozkega  črevesa za 10-krat, kar olajša vsrkavanje hranilnih snovi. Med in pod črevesnimi resicami se nahajajo jamicam podobne vdolbinice epitelija, imenovane Lieberkühnove kripte (glandulae intestinales). Njihova funkcija je izločanje  črevesnega soka z encimi, vsebujejo pa tudi izvorne celice, kjer nastajajo vedno nove črevesne celice (enterociti). Črevesna sluznica se nenehno obnavlja in višina črevesnih resic je odvisna  od hitrosti delitve enterocitov v kriptah. Hitrost nadomeščanja novih celic je ključnega pomena pri hitrosti vzpostavljanja nove strukture črevesja in učinkovitosti prebave. Prepočasna obnova črevesa je razlog za atrofijo resic, za slabšo prebavo in absorbcijo hranil, kar prizadene rast in zdravstveno stanje odstavljenih pujskov. 
Pred odstavitvijo je sluznica tankega črevesa pujskov histološko drugačna kakor sluznica odraslega prašiča; pod mikroskopom vidimo, da je zelo nagubana in oblikuje resice v obliki iztegnjenih prstov. V zgodnjem obdobju odstavitve pa histološki pregled sluznice pokaže, da se pujskom črevesne resice močno skrajšajo (atrofirajo) in takšne ostanejo do sedmega dne po odstavitvi. Nato se začnejo ponovno podaljševati in se spremenijo iz oblike prstov v obliko longitudinalno sploščenih listov ali jezikov. 

Atrofija resic v obdobju odstavitve negativno vpliva na funkcijo črevesa, učinkovitost prebave in izkoriščanje hranilnih snovi, zaradi česar pujski slabo rastejo in obolevajo za diarejami. Pomembni dejavniki, ki v obdobju odstavitve vplivajo na pojav atrofije črevesnih resic so intenziteta ješčnosti, sestava krme, fiziološke spremembe v aktivnosti prebavnih encimov, mikrobne razmere v črevesju in stres.

Ješčnost: Ko so ugotavljali, katera hranilna snov iz krme je tista, ki najbolj vpliva na spremembe v morfologiji sluznice črevesa, so ugotovili, da ne sestava krme oziroma hranilne snovi v njej, pač pa količina zaužite krme je tista, ki igra najpomembnejšo vlogo pri integriteti sluznice in njeni funkciji. Zauživanje krme je vitalnega pomena za razvoj in dobro delovanje črevesa, kajti prisotnost krme v prebavilih je stimulus za delitev črevesnih celic. Količina zaužite suhe snovi in višina resic sta med seboj v pozitivni korelaciji, restriktivno krmljenje pa povzroči atrofijo resic. Premalo krme v prebavilih povzroča atrofijo resic in iz tega navajamo predpostavko, da če pujski po odstavitvi zauživajo zadostne količine krme (pomen dokrmljevanja že v obdobju pred odstavitvijo), se lahko atrofiji resic izognemo. A zaenkrat je dejansko praktično nemogoče vzpostaviti ješčnost tik po odstavitvi na raven, kakor je bila pred odstavitvijo. Pujski predolgo ne vzamejo nove krme in vzamejo je je premalo. Podatki kažejo, da 50 odstotkov odstavljencev začne jesti znotraj štirih ur po odstavitvi, a potrebno je miniti petdeset ur (dva dni!), da začne jesti 95 odstotkov vseh pujskov. Zaradi zmanjšane ješčnosti takoj po odstavitvi črevesne resice atrofirajo in ker pujski slabše prebavljajo krmo tudi slabše rastejo. Pujski celo do deset dni po odstavitvi ne zaužijejo dovolj krme, da bi pokrili svoje potrebe po presnovljivi energiji, zato shujšajo in šele sedmi dan od odstavitve ponovno dosežejo tisto težo, ki so jo imeli ob odstavitvi. 
Na ješčnost pri odstavljenih pujskih vpliva veliko faktorjev (zdravstveni status živali, dokrmljevanje v času sesanja, čas odstavitve, mešanje gnezd, okolje, vsebnost in razmerje hranilnih snovi v krmi, okusnost krme, oblika krme, oskrba z vodo, ravnanje z živalmi). Zmanjšana ješčnost po odstavitvi obenem vpliva na premajhen vnos pomembnih hranilnih snovi, predvsem energije in proteinov, ki so potrebni za izgradnjo črevesnih celic.

Krma: Struktura in funkcija črevesnega epitelija se spreminjata in prilagajata skladno s spreminjajočo se krmo in dolgo je veljalo prepričanje, da je sprememba krme glavni vzrok za pojav prebavnih težav ob odstavitvi. Kje tičijo razlogi, da krma povzroča atrofijo črevesnih resic? Navedimo npr.  neustrezno vsebnost in razmerje hranilnih snovi v njej, kar omejuje rast enterocitov in izgradnjo resic; nepriljubljeno obliko krme (pujski imajo najraje tekočo krmo, nimajo pa radi suhe); pomanjkanje rastnih faktorjev… Nekatere komponente iz krme tudi neposredno same negativno vplivajo na stanje črevesa. Dobro znani so proteini soje, ki povzročajo alergijsko reakcijo v steni črevesa in posledično atrofijo resic. Podobno še nekaterim drugim snovem  (antinutritivne snovi iz krme, mikotoksini…) pripisujejo vzroke za atrofijo resic po odstavitvi. Atrofijo povzročajo tudi tanini, če jih je v krmi preveč.

Patogene bakterije: Črevesne bakterije imajo velik vpliv na strukturo in funkcijo črevesa. Ob rojstvu je prebavni trakt pujskov sterilen, nato ga začnejo poseljevati bakterije iz svinjinega vimena in hlevskega okolja ter krme. Z zauživanjem nove krme pujski zaužijejo več potencialno patogenih bakterij, ki poselijo črevesno sluznico in s svojimi presnovki ireverzibilno poškodujejo črevesne celice. Bakterija E. coli je ena od najpogostejših povzročiteljic pooodstavitvene diareje in bi naj bila soodgovorna za atrofijo črevesnih resic. Ko so pujske namerno okužili z omenjeno bakterijo, so ugotovili, da je prišlo do skrajšanja črevesnih resic, poglobitve črevesnih kript (kar kaže na pospešeno obnavljanje sluznice) ter zmanjšano aktivnost prebavnih encimov, ki razgrajujejo ogljikove hidrate. V nekem drugem poskusu so odstavljene pujske ponovno okužili z bakterijo E. coli in ugotavljali stopnjo absorbcije tekočine iz črevesa (poškodovano črevo absorbira manj tekočine, neresorbirana tekočina poveča volumen iztrebka in povzroča diarejo). Ugotovili so, da okuženi pujski iz črevesa absorbirajo manj tekočine, a podobno so ugotovili tudi pri neokuženih odstavljencih. Ta poskus je pokazal, da črevesni patogeni niso edini vzrok za moteno delovanje črevesa ob odstavitvi.
Patogene bakterije obenem povzročajo v steni črevesja vnetno reakcijo, ker vzpodbujajo sproščanje citokinov, ki aktivirajo delovanje imunskega sistema. Aktivacija imunskega sistema vpliva na metabolne procese v organizmu potratno, porablja energijo, zavira sintezo beljakovin in pospeši razgradnjo mišičnih beljakovin. Pujski s tako aktiviranim imunskim sistemom slabše jedo in slabo priraščajo, kar prispeva k slabim proizvodnim rezultatom.

Spremembe v izločanju encimov: Ob odstavitvi se encim laktaza, ki razgrajuje laktozo iz mleka neha izločati, kajti nima več substrata, na katerega bi deloval, izločanje encimov za razgradnjo rastlinskih sladkorjev nove krme pa šele pričenja naraščati. Zaradi še nezadostne aktivnosti encimov se nekatere sestavine nove krme ne morejo prebaviti  in v neprebavljeni obliki pasirajo prebavila ter prispevajo k poškodbam črevesne stene. Spremembe v izločanju prebavnih encimov niso  tako odvisne od starosti ob odstavitvi, pač pa od spremenjene sestave nove krme in približno dva tedna od odstavitve je potrebno, da se vzpostavi zadostna aktivnost encimov za učinkovito prebavo vseh hranil iz nove krme. Ali je to obdobje nekoliko krajše ali daljše je odvisno od virov proteinov v krmi ter od količine zaužite krme.

Stres ob odstavitvi: Odstavitev povzroči socialni in okoljski stres, ki se kaže z akutnim dvigom stresnega hormona kortizola v krvi. Stres ob odstavitvi bi naj po nekaterih podatkih imel le manjši pomen za spremembe v črevesu, kajti stres kot samostojen dejavnik namreč ne povzroči vseh morfoloških sprememb, ki jih najdemo v črevesu ob odstavitvi. Ko so pujske odstavili od svinje in jih še dalje krmili le z mlekom, so ti pujski imeli podobno morfološko strukturo črevesa kakor njihovi neodstavljeni vrstniki. Stres torej ne samostojno, pač pa skupaj z drugimi dejavniki vpliva na stanje črevesa ob odstavitvi.

Zaključek
Zmanjšana proizvodnost ter povečana obolevnost in smrtnost pujskov zaradi pojava prebavnih motenj in diareje so v zgodnjem poodstavitvenem obdobju dejstva, katerim se ne gre popolnoma izogniti. Dejavnikov, ki okvarijo stanje in funkcijo črevesa ter povzročajo prebavne težave je več, delujejo pa neposredno povezani med seboj; raziskav o vplivu krme je sicer največ, a najbolj pomemben vzrok bi naj bilo zauživanje krme v prenizkih količinah (zmanjšana ješčnost), o katere vzrokih se da še veliko poglobljeno razpravljati. Le z razumevanjem in prepoznavanjem vseh vzrokov poodstavitvenih težav bomo lahko razvijali bolj učinkovite strategije odstavitve in zmanjšali posredne in neposredne izgube.