Premiksi

Premiksi Lek Veterine že več kot 25 let pomagajo številnim rejam v južni, centralni in vzhodni Evropi dosegati izjemne rejske uspehe.

V Lek Veterini imamo bogate izkušnje na področju izdelovanja premiksov in vam glede na značilnosti vaše reje in vaših potreb in želja svetujemo pri pripravi receptur ( izracun.obroka@lek-veterina.si). Delo z nami vam zagotavlja, da bo vaša reja vedno v stiku z zadnjimi spoznanji na področju prehrane živali - to pa je prvi korak do zdravih živali in njihovega dobrega počutja ter do vaše poslovne uspešnosti.

Premiksi

Premiksi

V spodnjih tabelah boste našli več informacij o sestavi naših premiksov:
 

 Premiksi za brojlerje, starševsko jato, nesnice in purane

 Premiksi za noje, fazane, golobe, race in gosi

 Premiksi za prašiče

 Premiksi za govedo

 Premiksi za ovce in koze

 Premiksi za ostale živalske vrste

Premiksi so sestavljeni iz vitaminov, mikromineralov in dovoljenih drugih krmnih dodatkov, ki jih živali nujno potrebujejo za zdravo življenje in doseganje dobrih proizvodnih uspehov.

Premiksi so močno koncentrirani. Popolni krmni mešanici jih dodajamo v majhnih odstotnih deležih, 0,5 %, 1 % ali 2 %. Uporabljajo jih lahko registrirani in odobreni obrati, nosilci dejavnosti poslovanja s krmo. 

Premiksi vsebujejo:

  • vitamine A, D3, E, K3, B1, B2, B6, B12, C, nikotinsko kislino, kalcijev pantotenat, folno kislino, biotin in holin klorid,
  • mikrominerale jod (I), mangan (Mn), cink (Zn), železo (Fe), baker (Cu), kobalt (Co), selen (Se), molibden (Mo) in žveplo (S),
  • aminokisline lizin, metionin, treonin in triptofan,
  • encime fitaze, ksilanaze, glukanaze in hemicelulaze,
  • kokcidiostatike, ki se dajejo živalim zaradi preprečevanja razvoja kokcidij in so nujni zlasti za normalno ter optimalno prirejo perutnine,
  • probiotike, ki vsebujejo žive mikroorganizme znanih vrst v zadostnem številu, da vplivajo na mikrofloro v organizmu gostitelja in imajo tako ugodne učinke na njegovo zdravje,
  • prebiotike, ki so specifični substrati za razrast ugodne mikroflore,
  • arome, eterična olja in maščobne kisline.

Vitamini, mikrominerali in drugi krmni dodatki

Vitamini so kemične substance, ki jih organizem potrebuje v majhnih količinah, vendar so nujni za pravilen potek številnih kemičnih reakcij, ki omogočajo normalno delovanje organizma.
Mikrominerali so elementi, ki jih organizem nujno potrebuje, vendar le v manjših količinah.
Med druge prehranske dodatke štejemo aminokisline, kokcidiostatike, probiotike, prebiotike, encime, arome, eterična olja in zelišča ter maščobne kisline.

Aminokisline

Aminokisline (AK) so zidaki beljakovin in jih organizem nujno potrebuje za rast ter razvoj. Različne beljakovine so sestavljene iz različnih AK v različnem zaporedju in v različnem številu. Nekatere AK sintetizirajo mikroorganizmi v prebavnem traktu živali ali se sintetizirajo iz drugih AK, druge pa morajo živali pridobiti s prehrano; te imenujemo esencialne AK. To so lizin, metionin, treonin, triptofan, arginin, histidin, leucin, izoleucin, fenilalanin in cistin. V sintezi proteinov so posamezne AK potrebne v različnih količinah, pomanjkanje le ene pa lahko omeji gradnjo beljakovin. Tako govorimo o limitirajočih AK.

Encimi

Encimi so nujni za razgradnjo krme in omogočajo živali izkoriščanje hranilnih snovi iz krme. Nekatere encime živali lahko proizvedejo same, nekaj pa je takšnih, ki jih ne morejo proizvesti. Brez njih so hranila v krmi slabo izkoristljiva in je krmljenje zato dražje.
Fitaze razgrajujejo fitatne komplekse in izboljšajo izkoristljivost fosforja.
Ksilanaze razgrajujejo arabinoksilane (neškrobni polisaharidi) v žitih (pšenica, ječmen, rž, tritikala, oves), ki povečujejo viskoznost snovi v prebavnem traktu in s tem zmanjšujejo absorpcijo hranljivih snovi in njihovo izkoristljivost. Ksilanaze cepijo vezi znotraj dolgoverižnih arabinoksilanov, verige se skrajšajo, zmanjša se lastnost tvorbe gelov, hkrati pa se sprostijo tudi v kompleks vezane hranljive snovi, ki postanejo dostopne za prebavo.
Glukanaze razgrajujejo ß-glukane, ki so sestavni del celičnih sten v rastlinski krmi. V prehrani živali (perutnine in prašičev) se uporabljajo za izboljšanje prebavljivosti beljakovinsko bogate rastlinske krme (soja, ogrščično seme, grah, sončnično seme). Delujejo na enakem principu kot ksilanaze.

Kokcidiostatiki

Kokcidiostatiki so antibiotiki ali kemoterapevtiki, ki preprečujejo pojav kokcidioze. Moderna reja brojlerjev in puranov bi bila brez njih nemogoča. Kokcidiozo povzročajo enocelični paraziti, ki invadirajo črevesno steno živali. Razvoj in razmnoževanje parazita v črevesni steni povzroči poškodbe. Če tega ne preprečimo, prihaja do različnih kliničnih znakov, od blagih drisk in slabega prirasta, do pogina velike večine živali. 

Probiotiki

Probiotiki vsebujejo žive seve koristnih mikroorganizmov. Pri zdravih živalih v prebavilih prevladujejo koristni mikroorganizmi nad škodljivimi. To razmerje pa se lahko poruši. Takrat se pojavijo driske, živali slabše priraščajo, hujšajo in lahko tudi poginejo. Probiotiki na patogene mikroorganizme delujejo tako, da zavirajo njihovo rast s produkcijo organskih kislin in bakteriocinov, preprečujejo njihovo pričvrstitev na črevesno steno, nevtralizirajo njihove toksine in spodbujajo imunski sistem. Poleg tega z lastnimi encimi izboljšajo prebavljivost hrane. Uporaba probiotikov gostiteljski živali omogoči razgradnjo širšega nabora rastlinskih vlaknin in poveča stopnjo razgradnje. S probiotiki pomagamo "naseljevati" prebavni trakt s koristnimi mikroorganizmi in vzdrževati koristno črevesno mikrofloro.

Prebiotiki

Prebiotiki so neprebavljivi deli krme, ki pozitivno vplivajo na žival s stimuliranjem rasti in razmnoževanja koristnih mikroorganizmov v prebavnem traktu živali. Zavirajo razvoj škodljivih in patogenih mikroorganizmov ter pozitivno vplivajo na zdravstveno stanje živali in rezultate reje. Kemijsko so prebiotiki večinoma oligosaharidi, ki najbolj stimulirajo rast bifidobakterije.

Arome, eterična olja in zelišča

Arome, eterična olja in zelišča nimajo prehranske vrednosti, njihova uporaba pa izboljša ješčnost in izkoristljivost hranil. 

Maščobne kisline

Z uporabo maščobnih kislin v krmi za nesnice povečamo količino teh v jajcih. V krmo se dodajajo omega-3 maščobne kisline, ki jih človek ne more proizvesti sam in jih mora dobiti s hrano. Uživanje teh pa znižuje obolevnost za boleznimi srca in ožilja. Z dodajanjem omega 3 maščobnih kislin v krmo nesnic lahko povečamo količino te maščobne kisline v jajcu tudi do 3,5-krat.