/>
Slinavka in parkljevka (SIP) je ena najbolj nalezljivih virusnih bolezni parkljarjev, kot so govedo, prašiči, ovce in koze. Čeprav za ljudi ni nevarna, ima lahko izbruh bolezni uničujoče posledice za živinorejo in gospodarstvo. Po več kot desetletju miru se je SIP v začetku leta 2025 znova pojavila v Evropski uniji, kar je povzročilo zaskrbljenost med rejci in pristojnimi organi.
Kaj je slinavka in parkljevka?
SIP je akutna virusna bolezen, ki povzroča vročino, razjede v ustih in na parkljih ter zmanjšano mlečnost in splošno oslabelost živali. Bolezen se hitro širi prek neposrednega stika med živalmi, okuženih predmetov, oblačil ali vozil. Zdravljenja ni, zato je ključna preventiva. V EU je cepljenje proti SIP prepovedano, okužene živali pa se usmrti, da se prepreči širjenje bolezni.
Nedavni izbruhi v EU
Nemčija (januar 2025)
Prvi izbruh SIP po letu 2011 je bil potrjen januarja 2025 pri vodnih bivolih v prosti reji v okolici Berlina. Po poginu treh živali so preostale usmrtili, Nemčija pa je uvedla stroge ukrepe, vključno s prepovedjo premikov parkljarjev v zvezni deželi Brandenburg in Berlin.
Madžarska (marec 2025)
Marca 2025 so na Madžarskem potrdili prvi izbruh SIP v več kot 50 letih. Bolezen so odkrili na govedorejski farmi s 1.400 živalmi blizu slovaške meje. Oblasti so odredile zakol živine, zaprtje farme in prepoved premikov dovzetnih živali ter njihovih izdelkov.
Slovaška (marec 2025)
Kmalu zatem je Slovaška poročala o izbruhu SIP v treh rejah blizu meje z Madžarsko. EU je začasno prepovedala uvoz dovzetnih vrst živali iz prizadetih območij.
Stanje v Sloveniji
V Sloveniji SIP ni bila potrjena od leta 1968. Po izbruhih v sosednjih državah je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) izvedla nadzor na vseh gospodarstvih, ki so prejela govedo iz Madžarske. Kliničnih znakov bolezni niso odkrili, vendar so do izteka inkubacijske dobe prepovedali premike teh živali.
Preventivni ukrepi
Učinkovita zaščita pred širjenjem slinavke in parkljevke temelji na dosledni biovarnosti. UVHVVR priporoča naslednje preventivne ukrepe:
- Uporaba čistih oblačil in obutve pri vstopu v hleve.
- Karantena za nove ali vrnjene živali, dokler ni izključena prisotnost bolezni.
- Redno čiščenje in razkuževanje opreme in prevoznih sredstev.
- Omejitev dostopa zunanjih oseb do živali in hlevov.
- Dosledno razkuževanje površin in okolja s preverjenimi izdelki, kot sta:
- Stalosan F – praškasto razkužilo za dezinfekcijo tal v hlevih, ki zmanjšuje patogene mikrobe, vlago in vonjave.
- DioksiLek – visoko učinkovit biocid na osnovi dioksida za dezinfekcijo površin, opreme in obutve.
- Ob sumu na okužbo naj rejci nemudoma obvestijo veterinarja in se izogibajo vsakršnim premikom živali.
Nedavni izbruhi SIP v EU opozarjajo na pomen stalne pozornosti in pripravljenosti. Čeprav Slovenija zaenkrat ostaja brez potrjenih primerov, je zaradi geografske bližine prizadetim območjem ključna dosledna preventiva in hitro ukrepanje ob morebitnih sumih.
