Glavni dejavniki, ki vplivajo na količino beljakovin v mleku ter možnosti povečanja  deleža beljakovin v mleku s pravilno prehrano

Vsebnost beljakovin je lastnost, ki  je odvisna od genetskih dejavnikov (pasma krav), starosti, stadija laktacije in prehrane.  Še posebej prehrana ima neposreden vpliv na količino beljakovin v mleku. Povezave med prehrano in vsebnostjo beljakovin so zapletene in vezane predvsem na optimalno delovanje mikroorganizmov v vampu.

Mikroorganizmi bodo optimalno delovali le v naslednjih primerih, ko je v krmnem obroku:

  • dovolj dušika (surovih beljakovin); na slovenskih kmetijah je pomanjkanje beljakovin pogosto takrat, ko predstavlja glavni del obroka koruzna silaža in se ob tem ne dokrmljuje dovolj beljakovinskih krmil
  • zadovoljiva kakovost beljakovin; ugoden učinek na to imajo beljakovine, ki v večji meri uidejo mikrobni razgradnji v vampu (toplotno obdelane sojine tropine, pivske tropine, bučne pogače, koruzni gluten)
  • zmerna količina dušika; če je v obroku preveč beljakovin, se v vampu tvori preveč amonijaka, ki škodljivo vpliva na mikroorganizme in zavira njihovo rast in razmnoževanje
  • dovolj lahko dostopnih ogljikovih hidratov, ki jih mikrobi potrebujejo za rast in razvoj. Dodatek energijskih močnih krmil je potreben pri večji mlečnosti krav
  • ustrezna struktura obroka; oskrba z dovolj strukturne vlaknine (seno) vzdržuje normalno kislost vsebine predželodcev
  • primerna količina vitaminov in rudninskih snovi; neustrezna oskrba krav z rudninskimi snovmi  in vitamini zmanjša količino krme, ki jo krave pojedo in s tem prihaja do preslabe oskrbljenosti z energijo in hranljivimi snovmi, ki so potrebne za sintezo mleka 

Prehransko stanje krav v čredi ocenjujemo s podatki o vsebnosti beljakovin v mleku, saj majhna vsebnost beljakovin v mleku pomeni, da je prehrana neustrezna (Orešnik, 1996; Babnik, 1990; Verbič, 2000).