Iskanje najboljšega vira oglja za zdrav prebavni trakt živali

18/03/2019

Izdelki, Zanimivo, Novice

Oglje je znano in že vrsto let cenjeno po svojih čistilnih učinkih, razstrupljevalnem učinku ter svojemu namenu izboljšanja in zaščite pitne vode. Kako lahko vsa ta znanja prenesemo v živinorejo in izboljšamo zdravje prebavnega trakta živali?

Čeprav so čistilni učinki oglja znani že več tisoč let, so bile komaj zadnja leta bolj natančno narejene študije o kvaliteti in značilnostih oglja. Čistilni učinki oglja se dandanes po svetu izkoriščajo v industrijskem obsegu za izboljšanje varnosti in kvalitete pitne vode, v kozmetični industriji za nego kože ter za izboljšanje zdravja prebavnega trakta pri ljudeh in živalih.

 
Pancosma je razvila rastlinski vir oglja za uporabo v prehrani živali, ki se je dobro obnesel tudi kot podpora prebavnemu traktu. (Foto: Studio Kastermans)

Kakšna je definicija oglja?
Oglje, bioogljik in aktiviran ogljik lahko uvrstimo v skupino t.i. pirogenih ogljikovih materialov (PCM), ki jih proizvajamo s termokemično pretvorbo materialov, ki vsebujejo ogljik. Njihove definicije niso specifične in z naraščajočim zanimanjem za njihovo uporabo se vedno bolj prekrivajo. To lahko ustvarja tudi zmedo. Oglje se pogosto predstavlja kot manj predelan in standardiziran izdelek, ki temelji na rastlinskih materialih. To bi sicer lahko temeljilo na oglju, ki ga uporabljamo za peko na žaru. Vendar pa termin oglje ni zadosti specifičen, da bi ga lahko uporabljali za celotno skupino ogljikovih materialov in bi lahko nadomestil krovni izraz pirogeni ogljikovi materiali (PCM). Bioogljik je termin, ki izhaja iz zoglenele biomase po gozdnih požarih, ki je povzročila močno izboljšanje kakovosti tal. Začetna definicija aktivnega oglja je bila zelo nespecifična: » katerakoli oblika ogljika, ki je sposobna adsorpcije«. Aktivacija oglja je bila kasneje nadalje opredeljena kot »vsak proces s katerim se selektivno odstrani vodikove ali z vodikom bogate dele iz surovih ogljikovih materialov tako in se proizvede porozen ostanek“. Nova opredelitev aktivacije oglja ne vključuje le večanja strukture obstoječih por z odstranitvijo organskih snovi, ampak tudi večanje njihove površine in s tem nastajanje novih por. Aktiviranje se lahko izvede z večanjem procesne temperature ali časa (slika 1), s plini kot je kisik ali ogljikov dioksid ter z dodajanjem pare ali kemikalij med samim procesom.

Slika 1: Razvoj strukture oglja z večanjem temperature. Sprememba od neurejene strukture (a), grafitne strukture (b) do urejene 3D strukture (c).



Končne funkcionalne lastnosti 
Kakor pri mnogih drugih izdelkih, kakovost uporabljenih vhodnih surovin vpliva na kakovost in značilnost končnega proizvoda. Pirogeni ogljikovi materiali (PCM) so lahko narejeni iz različnih materialov, na primer: 

•    bituminozni premog 
•    kosti 
•    kokosove lupine 
•    lignit 
•    šota
•    lupine pekan orehov
•    ostanki na osnovi nafte
•    črni pepelni mlin 
•    sladkor 
•    les 

Drugačen izvor PCM bo seveda močno vplival na njegove končne lastnosti. Drugi pomemben dejavnik, ki vpliva na končne lastnosti izdelka pa je sam proizvodni proces. Najpomembnejša pri tem je temperatura, ki se uporablja za ogljičenje in kot drugo aktivatorji, ki so bili pri procesu uporabljeni. Oba dejavnika lahko prispevata k bolj ali manj odprti strukturi por, k povečanju por in njihovega volumna ter povečanju celotne površine izdelka. Parametra za končne lastnosti kateregakoli PCM sta čistost vhodne surovine in končni izdelek, vse nečistoče pa povečujejo razlike v kakovosti in funkcionalnih lastnostih končnega PCM. Izvor vhodne surovine, uporabljeni proces pridobivanja in čistost so lahko bolj ali manj nadzorovani in standardizirani, kar posledično vpliva na standardizirano končno kakovost in funkcionalne lastnosti kateregakoli PCM.

Uporaba pri živalih
Zdravje prebavnega trakta je aktualna tema v živinoreji. Z vedno bolj intenzivno proizvodnjo in z vedno večjo težnjo k zmanjševanju uporabe farmacevtskih pripravkov dovoljenih za nadzor okužb, se vse bolj teži k uporabi drugih bolj naravnih in živalim prijaznih strategij za nadzor okužb. Dandanes se za preprečevanje izbruhov bolezni in zmanjševanje njihovega vpliva na dobro počutje živali uporablja veliko različnih rešitev. Poleg izboljšanja zdravstvenega menedžmenta, lahko različni dodatki prehrani vključujejo bolj in hitreje prebavljive beljakovine, pre- in probiotike, organske kisline, bioaktivne snovi in vezalce mikotoksinov. Vse te sestavine z različnim delovanjem podpirajo mikrofloro in zdravo črevesje. PCM imajo lastnosti vezalcev toksinov in nimajo neposrednega učinka na mikrofloro ali zdravje črevesja (tako pozitivno ali negativno). Pravi izvor PCM bo vezal enterotoksine, ki jih proizvaja črevesna mikroflora, ki bi drugače lahko poškodovali prebavni trakt. Takšna škoda lahko povzroči večje strošk in lažji dostop za patogene mikroorganizma, kar se sčasoma pokaže kot vnetje in izguba integritete prebavnega trakta. Z vezavo dela prisotnih toksinov v črevesju ohranjamo zdravje prebavnega trakta. Poleg tega lahko PCM vežejo tudi mikotoksine. V primerjavi z vezalci toksinov, ki so na osnovi gline in kvasa, lahko PCM boljše vežejo nepolarne ali nevtralne spojine, kar je zelo pomembno za mikotoksine, kot sta recimo deoksinivalenol (DON) in zearalenon.

Slika 2: Struktura por pri CarboVetu

Izbira dobrega vira oglja
Značilnosti in funkcionalne lastnosti PCM se lahko zelo razlikujejo. Najboljša izbira za uporabo pri živalih se nam mogoče zdi izbira najučinkovitejšega vira PCM. Vendar pa, če preventivno in za podporo prebavnemu traktu skozi daljše časovno obdobje uporabljamo visoko učinkovite vezalce, to ni najboljša izbira, saj na ta način nismo zadosti selektivni. Hale et al. (2016) je ugotovil, da višja kot je procesna temperatura in večja kot je vezalna površina PCM, močnejša je sposobnost vezave za nevtralne organske spojine. To zveni sicer dobro, vendar pa se moramo zavedati, da to ne pomeni vezave samo negativnih spojin (toksinov), ampak vezavo tudi mnogo bistvenih hranilnih snovi v krmi, kot so vitamini, minerali in zdravila. Najpomembnejše je, da izberemo vir oglja z zadostno velikostjo por, da veže toksine, ki spadajo med srednje do velike molekule in s tem ne more vezati hranilnih nutritivnih snovi, ki spadajo med manjše molekule. Pancosma je razvila rastlinsko oglje (Carbovet), ki se uporablja v prehrani živali in je dobra podpora prebavnemu traktu. Na podlagi izbire kakovostnega izvora hrastovega oglja in nadzorovane temperature med procesiranjem, je kakovost končnega izdelka standardizirana. Nekajdnevni procesni postopek pridobivanja oglja s srednjo temperaturo 550°C – 600°C brez nadaljnje aktivacije s plinom, paro ali kemikalijami, zagotavlja učinkovito vezavo toksinov, brez vezave esencialnih hranilnih snovi.

Izdelek CarboVet v različnih pakiranjih lahko naročite tukaj >>

Delite s prijatelji na: