Kako prehrana živali vpliva na naše zdravje?

Če drži rek, da smo ljudje to, kar jemo, potem velja tudi ta, da smo to, kar živali jedo. Živina v današnjih časih izgleda navzven povsem enako, kot njihovi predniki, vendar iz vidika biokemije, je njihovo meso popolnoma drugačno. Spremembe v krmi povzročajo spremembe v kakovosti mesa, zato lahko to vpliva na zdravje ljudi. Tako je kakovost krme povezana z zdravjem ljudi.

Živino krmiti izključno s krmo je v današnjih časih zelo težko. Pašniki so redki, človeška populacija pa se iz leta v leto povečuje. Ta način, da bi se lahko živina vrnila na pašnike in hranila samo s krmo, dandanes skorajda ni izvedljiv. Med začetkom in sredino 40-ih let prejšnjega stoletja so ameriški kmetje ugotovili, da se lahko tisti čas, ko govedo doseže želeno težo, skrajša, če se prehrana goveda  zamenja, in sicer, da se namesto paše začne polagati koruzna krma in različni dodatki. 

Čeprav se je s tem povečala produktivnost, so se s tem povečali tudi stroški zdravljenja za živali in prav tako tudi za ljudi. Goveda, ki se hranijo izključno s pašo, imajo v prebavilih nevtralen pH, blizu 7, tista goveda, ki se prehranjujejo s koruzno krmo, pa imajo vrednost pH med 5.0 in 6.5, kar privede do acidoze. To pa povzroči, da se dobra in koristna črevesna mikroflora spremeni v patogeno.

Nezdravljena acidoza povzroča zmanjšanje apetita, nezmožnost prebave celuloznih komponent iz posameznih krmil ter višjo stopnjo okužbe.

Prehrana, ki temelji na krmilih, inducira nastanek acidoze pri govedu, kar pa povzroči povečanje števila E. Coli bakterije tudi v mesu, kar lahko vpliva na zdravje ljudi. V članku, "Grass Fed versus Grain Fed: You are What Your Food Eats", 16. julij 2012, Bill Kiernanov, direktor Global AgInvesting Research & Insight, navaja »Koruza v krmi goveda nevarno dviguje nivo kisline v kravjem želodcu, kar povzroča acidozo. To zahteva zdravljenje z različnimi zdravili in antibiotiki in s tem zastavi prvovrstne pogoje za razrast E. Coli bakterije v kravjem želodcu.«

Kot je razvidno iz spodnjega grafikona, je koncentracija E. Coli bakterij 315-krat večja v drobovju živine, ki se prehranjuje s krmili, kot pri tisti, ki se pase na pašnikih. S tem se je povečala količina hrane kontaminirane z E. Coli bakterijo, kar je povzročilo izbruh številnih hudih bolezni, trajnih poškodb organov in celo smrt ljudi.

Opozoriti je potrebno, da je koncentracija E. Coli bakterije merilo splošnega zdravstvenega stanja živalskega črevesja. Pri visokih koncentracijah E. Coli bakterije so lahko povišane tudi koncentracije drugih patogenih vrst bakterij, kot sta salmonela in listerija, kar zahteva večjo uporabo antibiotikov za zdravljenje živine.

Sčasoma so te bakterije postale odporne na antibiotike pri preprečevanju okužb goveda.  S tem se je povečala bakterijska kontaminacija govejega mesa, kar pa je vodilo do številnih zastrupitev s hrano pri človeku in oteženega zdravljenja takšnih bolezni. Tako so imele in imajo živalske okužbe zelo resne učinke na kakovost mesa in posledično tudi na zdravje ljudi. Pri govedu, ki je hranjeno samo s krmo, je opaziti ogromno pomanjkanje pomembnih antioksidantov, ki izboljšujejo kvaliteto mesa. 

Kanadsko ministrstvo navaja, da je za izboljšanje imunitete goveda in zmanjšanje okužb dihal potrebno dodajanje  večje koncentracije vitamina E, saj se s tem tudi izboljša kvaliteta, obstojnost in barva mesa.


Iz spodnjega grafa je razvidno, da je kljub dodatkom v krmo koncentracija vitamina E še zmeraj nižja  pri živalih, ki jih hranimo s krmo, za razliko od tistih živalih, ki se hranijo izključno na pašnikih. Poleg tega se z vitaminom E hkrati dopolnjuje vitamin C, kar ima sinergističen učinek na kakovost mesa.

 

S tržnega vidika je morda najbolj pomembna in problematična prehranska razlika med krmili in pašniki glede koncentracije maščobnih kislin v govejem mesu. Ljudje so bili navajeni uživanja mesa z omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami v razmerju blizu 1:1. Današnja sodobna prehrana ima to razmerje omega-6 : omega-3 povsem drugačno, v območju od 5:1 do 20:1. Do velikega poslabšanja razmerja maščobnih kislin je prišlo v zadnjem stoletju. 

Dr. Maurice Boland, direktor Alltech-a, pojasnjuje, da je omega-3 pomembna za sposobnost učenja pri otrocih, koristen je za otroke s pomanjkanjem pozornosti in motnjah z hiperaktivnostjo. Poleg tega DHA omega-3 izboljšuje zdravje odraslih, zmanjšuje tveganje za razvoj bolezni srca in Alzheimerjeve bolezni ter zmanjšuje depresivnost. Omega-3 maščobe, EPA in DHA, so najbolj bistvenega pomena za zdravje ljudi.

Poleg krme imajo veliko vsebnost omega-3 maščobne kisline tudi inčuni in pelaške ribe. Na žalost zaradi divjih ulovov pelaških rib, ki vsebujejo veliko omega-3 maščobnih kislin, njihova količina upada zadnja tri desetletja.

Ena izmed alternativ za dolgoročni uspeh so alge, ki vsebujejo veliko omega-3 maščobne kisline. Mikroalge se uspešno uporabljajo za prehrano prašičev in perutnine, za bolj obogateno meso z omega-3 maščobami. V raziskavi »Hranjenje z DHA omega-3 maščobnimi kislinami lahko vpliva na zdravje in razmnoževanje«, kjer se je ocenjeval testni proizvod, so bile krave razdeljene v dve skupini, 84 dni.  Prva skupina je prejemala enako količino koruznega zdroba brez testnega proizvodadruga skupina krav molznic pa je h koruznemu škrobu prejemala testni proizvod Alge STM. Rezultati so bili naslednji: živa teža druge skupine je bila višja od prve skupine, vrednosti mlečnih beljakovin, laktoze, sečnine in število somatskih celic v mleku so ostale nespremenjene, količina mleka je bila pri drugi skupini višja, medtem ko je bila vsebnost mlečnih maščob manjša.

Za kmetije, ki se ukvarjajo s pridobivanjem mleka to pomeni na letni ravni približno 420 l mleka več na kravo, in sicer s pomočjo uporabe dodatkov iz alg, ki so bogati z omega-3 maščobnimi kislinami.

To pa ni edina prednost uporabe dopolnil z algami. Dr. Boland dodaja, da so študije pokazale, da se ob uporabi alg pri kravah v obdobju laktacije izboljša epitelij maternice in s tem zagotavlja višjo stopnjo brejosti.
Kar je najboljše, je to, da so dodatki, ki temeljijo na algah, dobri za zdravje ljudi, saj preko mleka in mesa, dobimo večjo količino omega-3 maščobnih kislin. Takšno goveje meso se tako lahko primerja s tistim mesom govedi, ki se je hranilo na pašnikih.

Medtem, ko so ti rezultati opisani v samo nekaj minutah in z nekaj sto besedami, so te dolgoletne  raziskave stale na milijone dolarjev. Dobra novica je, da je bil narejen napredek na vseh področjih. Trajalo bo sicer nekaj časa, vendar se lahko veselimo, da se zdravstvo v živinoreji in v kakovosti mesne prehrane izboljšuje ter se s tem prispeva k bolj zdravemu, zelenemu planetu ter k trajnostnemu razvoju.

Povzeto po eFeedLink.