Mastitis v obdobju okrog prasitve pri svinjah

Velika vloga se pripisuje higieni in tehnologiji v hlevih

Svinje v obdobju okrog prasitve lahko zbolijo za različnimi oblikami mastitisa oz. vnetjem mlečne žleze. Mastitis je pogosto povezan s še dvema spremljajočima stanjema, to je Metritisom – vnetjem maternice in Agalakcijo – zmanjšanje količine mleka, zaradi česar se je razvil izraz za kompleks bolezni, im. MMA sindrom. Izraz MMA sindrom običajno uporabljamo v Evropi, medtem ko v preostalih državah sveta, predvsem na zahodu uporabljajo novo skovanko PDA (postpartum dysgalactia syndrome). Naše poimenovaje je malo zavajujoče, kajti skoraj nikoli se ne pojavijo vsi trije omenjeni klinični znaki hkrati. Vnetje maternice (metritis) se pojavi le izjemoma in namesto agalakcije, t.j. popolnega prenehanja proizvajanja mleka, se večinoma pojavlja le zmanjšana količina mleka (hipogalakcija). Osrednji in najpogostejši problem bolezni predstavlja mastitis in v zvezi z njim pomanjkanje mleka, kar vodi do stradanja, hiranja in pogina pujskov, to pa je najpomembnejši vzrok ekonomskih izgub. Obdobje med celotno brejostjo in začetkom laktacije je kritično obdobje za razvoj mastitisa. Več kot 50 % infekcij se zgodi pred prasitvijo oz. znotraj dva dni po prasitvi.

Bolezenski znaki

So lahko zelo različne intenzitete, včasih nepozornim očem tudi skriti. Običajno se pojavijo znotraj 12 do 48 ur po prasitvi. Obolele mlečne žleze lahko otečejo, postanejo tople na dotik ter občutljive, boleče. Telesna temperatura živali lahko naraste, živali izgubijo apetit, postanejo depresivne. Včasih opazimo tudi zaprtje. V enem poskusu so pokazali, da je manj kot polovica mlečnih žlez, ki so bile okužene z bakterijami (prisotnost bakterij je bila ugotovljena s štetjem bakterij v mleku - bakteriologijo  in citologijo) kazalo klinične znake bolezni. Da s svinjo nekaj ni v redu, pa pogosto ugotovimo šele na podlagi spremenjenega obnašanja pujskov, saj so ti lačni in zato nemirni, cvilijo ter imajo prazne - vdrte trebuhe.  Okužena je lahko ena mlečna žleza ali več; če je okuženih več žlez, je večja verjetnost za pojav povišane temperature, depresije in smrti. Pri hujših primerih mastitisa lahko nastajajo v mlečni žlezi ognojki. Pogosteje se okužijo zadnje žleze kakor prednje, čeravno je po nekaterih študijah obolevnost neodvisna od anatomske lokacije. Pregled svinjine krvi pokaže zmanjšano ali povečano število levkocitov, zmanjšano raven PCV in hemoglobina ter zvišanje koncentracije fosforja, medtem ko koncentracije serumskega kalcija, magnezija in glukoze lahko upadejo.  Hitri mastitis test, kot je poznan za ugotavljanje mastitisa pri kravah, za svinje komercialno ni dostopen.

Obolele svinje ležijo na prizadeti žlezi ter pujskom ne dovolijo, da bi šli sesat. Pujski so popolnoma odvisni od mleka in njihova rast je tako v neposredni povezavi s količino in kvaliteto materinega mleka. Prve tri dni po rojstvu so najbolj kritični dnevi za preživetje pujskov. Zaloge glikogena v mišicah so pri novorojenih pujskih zelo majhne, glukoza kot vir energije pa ne nastaja dovolj hitro, zato lahko v kratkem času zapadejo v hipoglikemijo, v kolikor ni mleka za sesanje na voljo. Nezadostna količina mleka privede do stradanja in podhladitve pujskov. Neustrezna oskrba pujskov z mlekom tako povzroča resne zdravstvene probleme, slabo rast, povečano obolevnost, npr. driske in hujše izgube. 

Povzročitelji bolezni

Povzročitelji mastitisa in MMA sindroma so bakterije in njihovi endotoksini. Bakterije, ki se jih najpogosteje izolira iz obolele žleze in se jih šteje za neposredne povzročitelje mastitisa so iz rodov EscherichiaCitrobacterEnterobacter in Klebsiella. E. coli in Klebsiella pneumoniae sta bili v neki raziskavi izolirani v 79 % od 131 mlečnih kompleksov, obolelih za mastitisom. Kot povzročiteljice mastitisa so bile identificirane tudi druge bakterije, kot so vrste iz rodu ClostridiumActinobacillus suisPseudomonas aeruginosaProteus vrste, gram-pozitivni streptokoki (še posebej enterokoki in Streptococcus faecalis), stafilokoki (Staphylococcus albusStaphylococcus epidermisStaphylococcus aureus) in Erysipelothrix rhusiopathiae. Vse omenjene bakterije so ubikvitarne, kar pomeni, da jih povsem normalno najdemo v hlevih in s tem v okolju, v katerem svinja živi.

Pri zdravi živali, ki je rejena v optimalnih pogojih, omenjene bakterije načeloma ne povzročajo bolezni, vendar vpliv okolja - predvsem nehigiena in stres pa sta tista, ki pogojujeta izbruh bolezni. Obstajajo sicer tudi ugotovitve o genetski odpornosti živali in v nekaterih državah, npr. Švedski, Danski, Združenih državah redijo živali, selekcionirane na večjo odpornost proti E. coli sevom. Obstajajo nekateri dokazi, da lahko bakterije preživijo v vimenu in ne povzročajo nobenih težav, nato pa povzročijo bolezen v času prasitve in začetku laktacije, katero za svinjo predstavlja stresno obdobje.

Bakteriološki pregledi mleka in biopsija vimena ter pregledi vimena po smrti pri kroničnem mastitisu so pokazali, da je E. coli vzročni patogen za  agalakcijo v večini primerov bolezni. Ko so raziskovali, od kod najpogosteje izvirajo bakterije, povzročiteljice mastitisa, so ugotovili, da pretežno iz črevesja. Tako bakterija E. coli, najpogostejša povzročiteljica pride v okolje z iztrebki in kontaminiranim urinom. Z izločki obremenjena hlevska tla, ki predstavljajo ležalno površino, predstavljajo pomemben vir okužbe. Bakterija v mlečno žlezo vdre preko seskovega kanala. Število bakterij, potrebnih za okužbo je lahko zelo nizko, nižje od 100 bakterijskih celic. Vir okužbe s stafilokoki  in streptokoki pa je najpogosteje koža živali, ti vstopijo skozi kožo žleze preko poškodovane kože (piki insektov, ugrizi pujskov, tehnološke poškodbe). Stafilokokni in streptokokni mastitis sta običajno manj akutna in potekata z blažjimi kličnimi znaki kakor koliformni mastitis. Pojavljata se sporadično pri posameznih živalih. Mastitisi se naj ne bi prenašali iz posamezne živali na drugo, vendar v pogojih nehigiene in slabih klimatskih razmer se povečana verjetnost, da oboli večje število živali, zato zadeva zgleda lažno prenosljiva.

Neustrezni tehnološki in okoljski dejavniki

Po navedbah iz literature obstajajo številni okoljski in tehnološki vplivi, ki so povezani s pojavom mastitisa pri svinjah. Večina jih izvira iz neustrezne tehnologije reje in načina vzreje, neustreznih klimatskih pogojev ter krmljenja živali in seveda nehigiene. S preventivnim in celostnim pristopom pred pojavom bolezni lahko v veliki meri preprečujemo obolenje ter v povezavi z njim preprečujemo visoko smrtnost pujskov, slabe priraste, nizke povprečne odstavitvene teže ter pogine. Da pa lahko preprečujemo pojavnost bolezni, moramo natančneje pregledati nekatere dejavnike, ki so odgovorni za povečano možnost nastanka mastitisa pri svinjah.

Npr. pozna selitev v porodni boks, t. j. po 110 dnevu brejosti, je povezana s povečano verjetnostjo za pojav bolezni. Zato naj bo selitev izvedena pravi čas. Mastitis se pogosto pojavi pri tistih, ki so breje več kot 116 dni preden prasijo. Tako podaljšana brejost poveča tveganje za pojavnost mastitisa. Vendar tukaj je igra narave, na katero je naš vpliv omejen. Tudi prehrana očitno vpliva na svinjo, različni faktorji  kakor so neustrezna prehrana, pomanjkanje vlaknine, prekomerno krmljenje in mikotoksini (plesniva krma),  zaprtje zaradi neustrezne prehrane in nezadostna oskrba z vodo povečajo tveganje za mastitis. Uporaba lesnih opilkov za nastil poveča prisotnost patogene Klebsielle pneumonie; bolj kot je nastil kontaminiran, večja je možnost za pojavnost vnetja mležne žleze. Vplivi različnih letnih obdobij so danes minimalni, saj se z ustrezno opremo vzdržujejo bolj ali manj enaki ambietalni pogoji skozi vse leto. Kakorkoli, visoke temperature v hlevu lahko povzročijo stres pri svinjah, enako povečana koncentracija vlage in amoniaka in s tem povečajo tveganje za razvoj bolezni. Uporaba delno rešetkastih tal v prasitvenih boksih zmanjšuje pojavnost mastitisa. Podatki o številu živali v čredi so kontradiktorni, nekateri trdijo, da manjši kot je stalež živali, večja je incidenca mastitisa, drugi pa večjo incidenco mastitisa ugotavljajo ob večjem staležu živali.

Visoki higienski standardi na farmi imajo izjemno pomemben vpliv na zmanjšanje števila obolelih živali. Higiena in uporaba razkužil na območju pripustišča ter v porodnih boksih med posameznimi prasitvami, dnevno vzdrževanje higiene tudi medtem, ko so živali v boksih, so tesno povezani z zmanjšano možnostjo za pojav mastitisa. Število mikrobov v okolju lahko namreč učinkovito zmanjšujemo z izvajanjem higienskih ukrepov. Iz samega boksa odstranjujemo zaostalo blato in urin ter po potrebi nastiljamo z materialom, ki je prost bolezenskih bakterij in plesni. Za dodatni učinek lahko uporabimo še higienski posip. Na trgu obstajajo higienski posipi, ki z odvzemanjem vlage iz okolja in neposrednim vplivom na bakterije zmanjšujejo število bakterij na minimum, tudi ko so živali prisotne v hlevih. Pri izbiri teh je potrebno paziti, da niso škodljivi za živali ter da je njihova pH vrednost podobna pH kože in sluznic, da bi ne bi prišlo do poškodb in pokanja kože ter vstopa bakterij v žlezo, kar bi incidenco mastitisa lahko samo poslabšalo.

Za preprečevanje pojava bolezni bodimo pozorni torej na:

  • Boksi in ležalne površine naj bodo skonstruirani tako, da bo čim manjša verjetnost za poškodbe seskov.
  • Vzdržujemo visoko raven higiene v prasitvenih in tudi ostalih boksih, uporabljamo nastil, ki ni kontaminiran s povzročitelji bolezni. Tla ne smejo biti umazana, mokra. Pri tem nam veliko lahko pomagajo higienski posipi.
  • Klimatske razmere naj bodo ustrezne, to je primerna temperatura in vlaga zraka, z minimalnimi koncentracijami amoniaka. Visoke temperature povzročajo pri svinjah stres, obenem pomagajo k hitremu pomnoževanju mikrobov v okolju.
  • Ustrezna naj bo prehrana živali pred prasitvijo in med laktacijo (restriktivno krmljenje, po volji),  dovolj vlaknine v obroku, higienična krma.
  • Čista pitna voda.
  • Zmanjšujemo potencialno stresne dejavnike med svinjami.
  • Izločamo svinje, ki so kronično bolne ali se jim bolezen nenehno ponavlja.

Zaključek

Vsakršno bolezensko stanje okrog prasitve, ki vpliva na količino proizvedenega mleka je zelo pomembno, saj vpliva neposredno na zdravje, dobrobit in rastnost pujskov, vse to pa na ekonomski aspekt reje. Odvisno od jakosti okužbe in resnosti kliničnih znakov mastitis in MMA sindrom lahko vodita do hujših izgub v gnezdu ali celo poginu celotnega gnezda, v kolikor ne ukrepamo pravi čas. Izkušnje kažejo, da nekateri tehnološki in okoljski dejavniki vplivajo na pojavnost mastitisa, še posebej se izpostavljata ustrezna prehrana ter higiena v hlevih, kar pa z ustreznimi ukrepi lahko učinkovito rešujemo. Še posebej v primerih, ko je  v hlevu slaba higiena ali neustrezni klimatski pogoji, lahko postane bolezen zelo razširjen in resen problem. Z izvajanjem ukrepov, ki so se izkazali kot učinkoviti pri zmanjšanju prevalence mastitisa v reji, lahko tako pomembno nadziramo pojavnost omenjene  bolezni.

Neinfekcijski faktorji, ki povečajo možnost za pojav E.coli mastitisa pri svinjah

   Na individualnem nivoju

Na črednem nivoju

starejše svinje (>4 prasitve)

velik stalež živali v čredi

predebele svinje

majhen stalež živali v čredi

prasitev mladice

spremembe v načinu oskrbe

dolga brejost (>116 dni)

nov skrbnik živali

dolga prasitev (>3 ure)

nehigiena

pomoč pri prasitvi

sezonski vplivi / klima –visoke temp, amonak, vlaga

indukcija prasitve

pomanjkanje vitamina E

veliko gnezdo (>11)

pomanjkanje vlaknine v prehrani

kupi iztrebkov za svinjo (vkleščene živali)

mikotoksini v krmi

infekcije sečil

prehiter začetek krmljenja po volji

Zaprtje

polna tla v prasitvenem boksu

genetska predispozicija

individualna vhlevitev, pomanjkanje gibanja

 

pozna selitev v porodne bokse (po 110 dnevu)