Trendi v prehrani hišnih živali />
Lastniki hišnih ljubljenčkov v zadnjih letih posvečajo vse več pozornosti k izbiranju hrane za svojo žival in nemalokrat slišimo, da hišni ljubljenčki jedo boljšo hrano kot ljudje. Večina lastnikov svoje ljubljenčke tretira enakovredno svojim družinskim članom in pripravljeni so porabiti več denarja, ko se gre za zdravje njihovih hišnih ljubljenčkov kot pa za njihovo zdravje. Hišni ljubljenčki dejansko jedo boljše kot njihovi lastniki in trendi v prehrani se gibljejo okoli zdrave, pravične in trajnostne hrane za živali.
Sestavine na deklaraciji se morajo skladati z minimalnimi hranilnimi zahtevami. Razne sestavine, ki zvenijo kot kemikalije so neprivlačne in to je eden izmed razlogov, da lastniki raje pripravijo obrok za svojega ljubljenčka doma oz. izberejo hrano, ki ima preverjene sestavine. V članku se bomo osredotočili na trende v industriji prehrane malih živali v zadnjih letih.

 

Superživila

 

Superživila so v zadnjih letih na meniju predvsem v prehranski industriji ljudi in najverjetneje ne bodo več dolgo trend, ampak zelo dobro uveljavljen koncept. V restavracijah je na primer solata z superživili pogosta izbira.
V prehrani hišnih živali obstaja več različnih surovin, ki jih štejemo med superživila: od premium izvlečkov visokoaktivnih sestavin, do praškov različne celuloze, ki ostane po tem, ko se odstranijo aktivne komponente.
Tradicionalno premiksi vsebujejo le vitamine, minerale in ostale dodatke na nosilcih. V zadnjih letih se stopnjuje produkcija premiksov, ki so sestavljeni recimo izključno samo iz peteršilja, spiruline, kurkume, vzporedno z produkcijo tradicionalnih premiksov.
Za proizvajalce hrane hišnih živali je bistvenega pomena, da vedo kateri razred sestavin uporabljajo v svoji hrani, da se vedo odločiti o zahtevah pakiranja. V kolikor je zahteva o funkcionalnosti, morajo biti tudi sestavine kompatibilne. Cenejši material je lahko cenejši na prvi pogled, vendar pa lahko postane dražji.

 


Doma kuhana hrana

 

Doma pripravljen obrok je ta, ki je dejansko bil kuhan doma. To lahko naredimo na enak način kot obrok, ki ga pripravimo zase, vendar pa je tudi možnost, da kupimo podobno napravo, napravi, za peko kruha, v katerega samo damo sestavine in imamo kasneje pripravljen obrok za vašega ljubljenčka.
V Ameriki so v eni izmed študij ocenjevali več kot 200 različnih receptov za doma pripravljene obroke in so ugotovili, da je bilo 95 % teh deficitarnih v vsaj eni hranilni sestavini in več kot 83 % je bilo v pomanjkanju vsaj enega hranila. Poročajo tudi o tem, da je moralo kar nekaj živali zaradi neuravnotežene doma pripravljene hrane poiskati pomoč pri veterinarju.

 


Surova hrana

 


Hranjenje psov s surovo hrano v zadnjih letih postaja vse bolj popularno. Surova hrana naj bi ugodno vplivala na zdravje psov, izboljšala naj bi videz kožuha, zdravstveno stanje zobovja, zmanjšala pojavnost alergij, ugodno vplivala na potek kroničnih bolezni ter ne nazadnje izboljšala splošno počutje živali.
Med surovo hrano prištevamo vse diete na osnovi surovega mesa, ki vsebujejo nekuhane sestavine. Surova hrana tako vsebuje skeletne mišice, notranje organe in kosti različnih vrst sesalcev, ribe, perutnino ter ne-pasterizirane mlečne izdelke in jajca. Nekatere surove diete vključujejo še surovo sadje in zelenjavo, vendar v majhnih količinah. Surova hrana obstaja v sveži, zamrznjeni ali liofilizirani obliki, največkrat pa gre za obroke, ki jih lastniki psov sami pripravijo. Komercialno pripravljene surove hrane naj bi vsebovale vse potrebne hranilne snovi in naj bi bile v skladu s priporočili za posamezno živalsko vrsto (NRC, 2006). Kljub temu so analize pokazale, da tako komercialne surove hrane kot tudi doma pripravljeni obroki surove hrane pogostokrat vsebujejo preveč ali premalo določenih hranilnih snovi ali pa so te v nepravilnem razmerju.
Zagovorniki surove hrane pogosto kot njeno prednost navajajo boljšo prebavljivost zaradi ohranjenih encimov, ki jih s kuhanjem sicer uničimo. Manjša prebavljivost kuhane hrane naj bi bila posledica toplotne obdelave beljakovin in aminokislin. Kljub temu pa se s kuhanjem poveča biološka razpoložljivost beljakovin zaradi razgradnje kolagenskih vlaken in povečane izpostavljenosti prebavnim encimom, hkrati pa s kuhanjem uničimo različne škodljive snovi v hrani.
Velik problem surove hrane je kontaminacija oz. okužba s patogenimi mikroorganizmi. Univerza v Utrechtu na Nizozemskem je analizirala 35 komercialnih surovih hran in ugotovila, da je bilo 23 % teh kontaminiranih z Escherichio coli, 54 % z Listerio Monocytogenes in 20 % z Salmonello. Te bakterije živijo v prebavnem traktu zaklanih živali, zato se lahko meso zaklanih živali zlahka okuži z njimi. Kuhanje mesa seveda ubije te škodljive bakterije, kar pa pri hranjenju surovega mesa ne moremo trditi.

 


Vegeterijanska prehrana

 

V zadnjem času se veliko ljudi odloči za vegetarijanski način prehranjevanja, bodisi iz zdravstvenih razlogov ali etičnih prepričanj. Zaradi vse tesnejših vezi med hišnimi ljubljenčki in človekom ter zaradi procesa »humanizacije« živali, želijo nekateri ljudje vegetarijanski način prehranjevanja prenesti tudi na svoje pse in mačke. Proizvajalci hrane za živali so se na povpraševanja odzvali in tako danes na policah najdemo vegetarijanske izdelke za naše hišne ljubljence.
Pri hranjenju psov in mačk z vegetarijanskimi dietami lahko opazimo veliko različnih težav. Prehranske potrebe psov in mačk se namreč precej razlikujejo od prehranskih potreb človeka. Tako je lahko vegetarijanska dieta, ki zadovolji prehranske potrebe človeka, popolnoma neustrezna za pse in mačke. Naj poudarimo, da je oblikovanje primerne vegetarijanske diete za pse in mačke možno, je pa izjemno težavno, saj lahko pri tem uporabimo le omejeno število sestavin (posebno pri veganski dieti). Kot že omenjeno, psi in mačke v primerjavi s človekom potrebujejo v svoji prehrani večje količine beljakovin. Te živalim najlažje zagotovimo s sestavinami živalskega izvora. Nekatere rastline, kot je na primer soja, so sicer bogate z beljakovinami, vendar njihova aminokislinska sestava ni tako uravnotežena kot je sestava živalskih beljakovin. Psi in mačke v svoji prehrani nujno potrebujejo tudi vir vitamina B12, ki ga v večini rastlinskih vrst ni. Mačke, kot striktno mesojeda vrsta, imajo še bolj specifične prehranske potrebe kot psi, zato so sestavine živalskega izvora v njihovi prehrani nujne. Pa vendar, ali lahko omenjene hranilne snovi nadomestimo s sintetičnimi nadomestki? Teoretično je sicer mogoče oblikovati dieto, ki bo z uporabo sintetičnih nadomestkov zadovoljila prehranske potrebe posamezne živalske vrste. Kljub temu pa je tak način prehranjevanja hišnih ljubljenčkov zelo drag in precej nezanesljiv. Ti izdelki lahko na deklaracijah sicer obljubljajo učinkovitost, vendar zaenkrat ne poznamo dovolj njihovega delovanja v živem organizmu. Kot primer lahko navedemo snovi v rastlinah, t.i. fitate, ki nase vežejo kalcij in minerale v sledovih, to pa močno zmanjša njihovo absorpcijo in aktivnost v telesu. Tako žival trpi za pomanjkanjem mineralov kljub temu da jih s hrano dobi dovolj.
Vegetarijanska dieta z nekaj sestavinami živalskega izvora bo, v primerjavi s popolnoma vegansko dieto, najverjetneje lahko zadovoljila prehranske potrebe psov in mačk. V vsakem primeru pa se morajo lastniki zavedati, da hranjenje psa ali mačke z vegetarijansko ali vegansko dieto predstavlja tveganje za zdravje njihovih ljubljenčkov. Seveda pa obstajajo tudi redke izjeme, pri katerih se je vegetarijanska dieta pokazala za koristno. Pri nekaterih pacientih z alergijami na hrano je opisano izboljšanje zdravstvenega stanja pri hranjenju z dieto, ki je namesto mesa vsebovala jajca in mlečne izdelke, kot sta skuta in manj slani sir ter večji delež zelenjave.

Delite s prijatelji na: