Vpliv mraza na govedo />

Govedo se najbolje počuti pri zunanji temperaturi med 5 in 25 °C. Zato pri temperaturah, ki so nad ali pod to mejo, živali doživijo stres, ki privede do fizičnih posledic. O vročinskem stresu, ki živali doleti poleti se veliko govori, manj informacij pa je na voljo o hladnem stresu, s katerim se živali soočajo ob nizkih temperaturah.

Normalna telesna temperatura goveda je med 38,5 in 39,3 °C. Na splošno pri govedu pride do blage hipotermije s telesno temperaturo 30 °C – 32 °C, zmerne hipotermije pri 22 °C – 29 °C, in hude podhladitve pod 20 °C. Ko se rektalna temperatura spusti pod 28 °C, se krave brez segrevanja in tople tekočine ne morejo vrniti na normalno temperaturo. Ko hipotermija napreduje, se presnovni in fiziološki procesi upočasnijo, kri pa se preusmeri iz okončin, da se zaščitijo vitalni organi. Vime, ušesa in moda so nagnjeni k ozeblinam. V ekstremnih primerih se dihanje in srčni utrip upočasnita, živali izgubijo zavest in poginejo.

V večini primerov se pojavi bolj problem, da živali ne kažejo očitnih znakov podhladitve. To poveča potrebe po energiji teh živali, saj se prilagodijo razmeram in več energije preusmerijo na vzdrževanje telesne temperature. 

Da bi zadostile svojim potrebam po energiji, skušajo krave povečati vnos krme. Glede na možnost in zmogljivost črevesja bodo krave pojedle več krme, da bi zadostile svojim povečanim potrebam po energiji. V tej situaciji je primerno krave hraniti tudi z žitom. To sicer povečuje stroške krme in stroške reje krav, vendar lahko pričakujemo, da bodo krave ohranile svojo telesno težo.

Če krav ne hranimo z dodatno krmo ali jim kakovost krme ne omogoča, da bi pojedle dovolj, da bi zadostile njihovim dodatnim potrebam po energiji, bo telesna maščoba začela izgorevati, da bi ogrela telo. Te krave izgubijo težo, saj se tako krmna energija kot tudi shranjena maščoba preusmerijo v ohranjanje telesne temperature in vitalnih funkcij. Krave, ki začnejo hujšati, se tako znajdejo v začaranem krogu - več teže (maščobe) izgubijo, manj izolacije imajo, bolj so dovzetne za nadaljnji hladni stres in še hitreje shujšajo.

Krave, zlasti telice, ki shujšajo, telijo v slabem stanju. Posledice so večje težave s telitvijo, povečanje števila lažjih, šibkih telet in večja umrljivost telet. Te krave proizvajajo zmanjšano količino kolostruma (slabše kakovosti) in imajo manjšo proizvodnjo mleka, večjo umrljivost novorojenih telet in zmanjšano stopnjo rasti preživelih telet. Te krave imajo po navadi zapoznelo vrnitev v obdobje razmnoževanja in slabši reproduktivni uspeh.

Kako pa lahko obvladujemo in celo preprečujemo hladni stres pri govedu?

Prva in verjetno najbolj očitna strategija je zaščita živine pred neugodnimi vremenskimi razmerami. Upoštevajte naravne in umetne strukture, ki lahko pomagajo zaščititi živino. Na velikih pašnikih se lahko ohranjanje živine suhe izkaže za težavno, a poskrbeti je potrebno za vsaj nekakšen vetrolov. Če lahko živini zagotovite umetne konstrukcije, razmislite o tristranski lopi in / ali vetrolovu. Upoštevajte, da je veter velik dejavnik pri kritični temperaturi živali. Pomislite le, kako vas zebe, ko pridete iz bazena ali morja, če le malo piha. Predstavljajte si, kako se počuti vaša živina, če sneži že več ur in je hitrost vetra 20 km/h.

Ključni dejavniki upravljanja za omejevanje učinkov hladnega stresa:

-    Spremljajte vreme. Nadzirajte temperaturo in povečajte hranjenje kot odziv na hladno vreme. Krave v zadnjem trimesečju brejosti potrebujejo dodatno krmljenje zrnja v obdobjih, ko efektivna temperatura pade pod spodnjo kritično raven.
-    Zaščitite živali pred vetrom. Veter izrazito znižuje efektivno temperaturo in povečuje hladni stres pri živalih.
-    Poskrbite za dovolj stelje. Zagotavljanje ustrezne suhe stelje bistveno vpliva na sposobnost goveda, da prenese hladen stres.
-    Krave naj bodo čiste in suhe. Mokra dlaka močno zmanjša izolacijske lastnosti in naredi krave bolj dovzetne za hladen stres. Z blatom pa se zmanjša izolacijska sposobnost dlake.
-    Zagotovite dodatno krmo. Hranite jih z več sena in žita. Če hranite mokro krmo, pazite, da ni zamrznjena.
-    Poskrbite za vodo. Poskrbite, da imajo krave ves čas na voljo dovolj vode. Omejena količina vode bo omejila vnos krme in kravam otežila izpolnjevanje energetskih potreb. Zamrznjena korita in pretirano hladna voda omejujejo količino vode, ki jo krave zaužijejo.
 

Delite s prijatelji na: