Žuželke kot vir beljakovin />

Ko kupite govedino v trgovini, pomislite na kravo? Ko jeste piščančje medaljone, pomislite na piščanca? Bi bilo tako težko ne pomisliti na žuželke, ko bi ugriznili v slastno beljakovinsko ploščico iz čričkov?


Do leta 2050 naj bi se število svetovnega prebivalstva povečalo na 9,7 milijard. Za prehranjevanje toliko ljudi bo potrebno pridelati dvakrat več hrane, kot je pridelamo trenutno, vendar za to ni na voljo dovolj obdelovalnih površin.


80% svetovnega prebivalstva že jé žuželke. Zahodnjaki so se seznanili z uživanjem popečenih čričkov v Jugozahodni Aziji, ognjene mravlje so na jedilniku v Južni Ameriki, v Afriki so kot delikatesa znane ličinke hroščev, v Mehiki pa se v tortiljah čedalje pogosteje pojavljajo veliki mokarji.


Obstaja več kot dva tisoč vrst užitnih žuželk, med katerimi se najpogosteje znajdejo na krožniku hrošči, gosenice, čebele, ose, mravlje, kobilice, črički, škržati, kaparji, termiti, kačji pastirji in muhe.


Užitne žuželke imajo visoko vsebnost beljakovin, vitaminov in aminokislin za ljudi. Če primerjamo govedino in čričke, črički vsebujejo 69 % beljakovin, medtem ko govedina le    29 %. Črički vsebujejo devet ključnih aminokislin ter B12, železo, cink, magnezij, natrij, kalij in kalcij. Moka iz čričkov vsebuje več kalcija kot mleko in več železa kot špinača. Žuželke imajo tudi visoko razmerje pretvorbe hrane, saj npr. črički potrebujejo šestkrat manj hrane kot govedo, štirikrat manj kot ovce ter dvakrat manj kot prašiči in brojlerji za pridelavo enake količine beljakovin.  Poleg tega pa proizvajajo manj toplogrednih plinov in amonijaka kot tradicionalna živina. Žuželke lahko redimo na organskem odpadu. Iz tega vidika so žuželke potencialni vir  proizvodnje beljakovin, bodisi za neposredno prehrano ljudi ali posredno za procesirana živila ter kot vir beljakovin v krmnih mešanicah.


Leta 2013 je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo izvedla pomembno študijo o uživanju žuželk in od takrat je število pridelovalcev in uživalcev žuželk precej poskočilo. Ena tretjina obdelovalnih površin na Zemlji se uporablja za živinorejo, kar je privedlo do nenehnega krčenja gozdov in obremenilo vodne vire. 380 litrov vode je potrebno za pridelavo 6 g govejih beljakovin, 18 g piščančjih beljakovin ali 238 g beljakovin iz čričkov. Štiričlanska družina bi lahko z uživanjem hrane pridelane iz čričkov le enkrat na teden v enem letu prihranila 650.000 litrov vode. Na enem hektarju zemlje bi lahko proizvedli 150 ton beljakovin na leto, medtem, ko črički proizvedejo 80-krat manj metana kot krave.


Več kot polovica zaužitih rib je vzrejenih v ribogojnicah in beljakovine iz žuželk bi bile odlične krma za te ribe, saj so žuželke naravni vir hrane za ribe. Žuželke so tudi naravni vir hrane za perutnino; zunanji skelet žuželk vsebuje polisaharid hitin, ki naravno izboljša imunski sistem perutnine ter tako odpravi potrebo po uporabi antibiotikov.


Organizacija združenih narodov napoveduje, da bo do leta 2050 68% svetovnega prebivalstva živelo v mestih. Žuželke se lahko vzrejajo v skladiščih in drugih urbanih zgradbah, kar se sklada s trendom urbanega kmetijstva.


Glede na napovedi, bo do leta 2021 svetovni trg užitnih žuželk dosegel vrednost 1,53 milijarde dolarjev. Že sedaj je povpraševanje večje od ponudbe, vzreja žuželk je možna v majhnih zgradbah z majhnim številom zaposlenih, žuželke se hitro razmnožujejo ter preprosto jih je prevažati.

Le še vprašanje časa je, kdaj bo uživanje žuželk tudi na Zahodu postalo tako sprejemljivo kot drugod.
 

Delite s prijatelji na: